Pol'šanma

Pol'šanma (pol'šan kelel: Polska), täuz' oficialine nimi — Pol'šanman Tazovaldkund (pol'š.: Rzeczpospolita Polska [ʐɛt͡ʂpɔˈspɔlita ˈpɔlska]), om valdkund Evropan keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas. Pälidn da kaikiš järedamb lidn om Varšav.

Pol'šanman Tazovaldkund
Rzeczpospolita Polska

Flag	Valdkundznam
Pälidn	Varšav
Eläjiden lugu (2018)	38,420,687 ristitud
Pind	312,685 km²
Kel'	pol'šan
Valdkundan pämez'	Andžei Duda
Päministr	Donal'd Tusk
Religii	hristanuskond
Valüt	pol'šan zlotii (PLN)
Internet-domen	.pl
Telefonkod	+48
Aigvö	tal'vel UTC+1 kezal UTC+2

Vspäi 1999 valdkund om PAKO:n ühtnijan, vspäi 2004 om EÜ:n ühtnijan.

Pol'šanman pind om 312 685 km² (ühesanz' sija Evropas). Vl 2017 eläjiden lugu oli 38,5 millionad ristituid (koumekümnenz' kudenz' sija Mal).

Istorii

Ezmäižen Pol'šan valdkundan alusenpanendan dat om 966. voz', konz pol'šanmaine Meško I-ruhtinaz sai hristanuskondad. Vodelpäi 1025 Pol'šanma oli kunigahusen. Vodel 1569 se ühtištui Surenke Litvanman ruhtinazkundanke. Vodel 1795 Pol'šanma jagadihe paloihe, kudambad kändihe Prussijan, Avstrijan da Venäman territorijoikš. Vodel 1807 Napoleon udessünduti Pol'šan valdkundan — Varšavan gercogkund. Vodel 1815 Venan kongressan pätandoiden mödhe sen suremb pala kändihe möst Venälaižen Imperijan palaks. Pol'šanma sai ripmatomut vodel 1918 Ezmäižen mail'man sodan jäl'ghe, no vodel 1939 Nevondkundaline Ühtištuz da Nacistine Saksanma okkupiruiba ühtmudel Pol'šanman.

Toižen mail'man sodan jäl'ghe Pol'šanma udessünduihe ičeze uziš röunoiš kut «socialistine» valdkund (Pol'šan Rahvahaline Tazovaldkund). Vodel 1989 vajehtused politižes da ekonomižes sistemiš kändihe Pol'šanmad demokratižeks valdkundaks. Voden 2004 semendkun 1. päiväspäi Pol'šanma om Evropan Ühtištusen ühtnijaks. Vn 2010 10. päiväl sulakud prezidentižen Tu-154:n lendimen katastrof ozaižihe Smolenskas. Siloi koliba Pol'šan Leh Kačin'skii-prezident, toižed tetabad politikanmehed.

Konstitucii

Valdkundan ezmäine Konstitucii (pol'š.: Konstytucja) oli vspäi 1791. Jäl'gmäine kümnenz' lugul Konstitucii om vahvištadud parlamental vn 1997 2. päiväl sulakud da kaiken rahvahan referendumal sen-žo voden 25. päiväl semendkud. Se tuli väghe vn 1997 17. päiväl redukud i om olmas voziden 2006 i 2009 kohendusidenke.

Geografijan andmused

Pol'šanman topografine kart (2005)

Valdkundan pohjoižed randad lainištab Baltijan meri. Randanpird — 440 km. Mec otab territorijan 28 %.

Pol'šanmal om mavaldkundröunoid Venämanke (röunan pird — 210 km, Kaliningradan agjanke) da Litvanmanke (104 km) pohjoižpäivnouzmas, Vaugedvenämanke päivnouzmas (418 km), Ukrainanke suvipäivnouzmas (535 km), Slovakijanke suves (541 km), Čehanmanke suvipäivlaskmas (796 km) da Saksanmanke päivlaskmas (467 km). Ühthine röunoiden piduz kuivmadme om 3071 km. Valdkundal om mugažo merivaldkundröunoid Danijanke da Ročinmanke.

Jogiden verk om tihed, znamasižed joged oma Visl i Odr. Om äi penid järvid pohjoižes. Pol'šan alangišt otab territorijan kaht koumandest valdkundan pohjoižes i keskuzpalas. Baltijan sel'g vedase pohjoižes, Pen' Pol'šan ülüz i Lüblinan ülüz sijadasoiš suves i suvipäivnouzmas. Kaikiš korktemb čokkoim om Risi-mägi (2499 m) Tatrid-mägiš (Karpatad) valdkundan suviröunal. Toine mägisel'g om Sudetad suvipäivlaskmaižel röunal.

Londuseližed pävarad oma kivihil', bur hil', londuseline gaz, vas'k, hahktin, kaliisol, rik, hobed; toižed varad — jartal', keitandsol, mec (territorijan nelländez), väghine mahuz.

Politine sistem

Pol'šanman parlamentan pert' Varšavas, vn 2007 nägu

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (pol'š.: Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej). Kaik rahvaz valičeb händast videks vodeks, enamba kaht strokud ei sa. Prezident paneb erasid Suiman ezipartijan ühtnijoid da sen liderad ohjastusen (pol'š.: Rada Ministrów w Polsce) ministrikš da päministraks.

Parlament (pol'š.: Zgromadzenie Narodowe) om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (pol'š.: Senat Rzeczypospolitej Polskiej) 100 ühtnijanke. Alakodi om Suim (pol'š.: Sejm) 460 ühtnijanke. Kaik rahvaz änestab kandidatoid parlamentha kerdan nelläs vodes.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2023 15. päiväl redukud, edeližed — vn 2019 13. päiväl redukud. Valitihe prezidentad järgenduseližen kerdan vl 2020 kahtes turas (28. kezakud i 12. heinkud), edeližen kerdan vn 2015 semendkul kahtes turas (10. da 24. päivil). Uz' valitud Andžei Duda-prezident tuleškanzi radho vn 2015 elokun 6. päiväspäi (sai 51,55 %), om valitud tošti vl 2020 (sai 51,03 %). Nügüdläine päministr om Donal'd Tusk vn 2023 tal'vkun 13. päiväspäi. Edeline päministr om Mateuš Moravecki (11. tal'vku 2017 — 13. tal'vku 2023).

Administrativiž-territorialine jagand

   Kacu kirjutuz: Pol'šanman administrativiž-territorialine jagand.

Pol'šanman Tazovaldkund jagase 16 sodaveikundaks (vojevodstv:aks), kudambad alajagasoiš povätikš (ujezd:oikš, makundoikš) da volostikš (gmin:oikš).

Eläjad

Pol'šanmas elädas pol'šanmalaižed — 96,74 % vl 2002. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli 38,483,957 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt oli 38,666,000 eläjid vl 1998.

Uskondan mödhe (2017): katolikad — 85,9 % (riman katolikad 85,6 %), ortodoksižed hristanuskojad — 1,3 % (Pol'šanman avtokefaline jumalankodikund), protestantad — 0,4 %, toižed uskojad — 0,4 %, märhapanendata — 12,0 %.

Toižed järedad lidnad (enamba 300 tuh. ristituid vl 2011, surembaspäi penembha): Krakov, Lodz', Vroclav, Poznan', Gdan'sk, Ščecin, Bidgošč, Lüblin, Katovice. Kaik om 39 lidnad enamba mi 100 tuh. eläjidenke. Vl 2015 ühthemänho oli 915 lidnad valdkundas. Koume eläjad videspäi oma lidnalaižed (2020).

Rahvahanižanduz

Pol'šanma om šingotadud industrialine ma. Vl 2022 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 691 mlrd. US$ ekvivalentas (22. sija mail'mas, 18 343 US$ ühtele hengele) vai 1643 mlrd. US$ ostmižmahtusen mödhe (19. sija, 43 624 US$ ühtele hengele). Industrijan päsarakod oma mašinansauvomine, raudan metallurgii, hilen samine, himižiden substancijoiden tehmine, laivansauvomine, sömtegimišt, tekstiline sarak, videovändoiden, stöklan i meblin pästand.

Kogosüdäiproduktan palad (vn 2017 andmused): maižanduz 2,4 %, tegimišt 40,2 %, holitišiden sfer 57,4 %. Radnikoiden järgenduz sarakoidme vl 2023: maižanduz 7,1 %, tegimišt 29,8 %, holitišiden sfer 63,1 %.

Valdkundan päeksport om avtod, jüguavtod da niiden varapalad (12 %), elektromašiništ da koditehnik (läz 12 %); toine eksport — mebel' da transportištmed (5 %), vas'ktegesed (4 %), zelläd (3 %), putegesed da tualetbumag (2 %), kivihil' (2 %), kivivoi (1 %), hobed (1 %), šinad (1 %). Vl 2022 Pol'šanman importan päpala oli toreh kivivoi, avtod da niiden palad, sobad, plastiktegesed. Saksanma om pätorguindpartnöraks (Pol'šanman eksportan i importan läz nelländest vl 2022), toižed znamasižed valdkundad irdpol'žes torguindas oma Kitai (importan 11 %), Čehanma (eksportan 6 %, importan 4 %), Alamad (eksportan i importan 5 %).

Galerei

• 
  Varšavan pert'kulu (2004)
• 
  Ol'štin, Varmijan episkopiden zamk (2012)
• 
  Vroclavan universitet (2013)
• 
  Poznan'-lidnan ohjastusen pert' (2014)
• 
  Lüblin, Vencan tribunal (2007)
• 
  Gdan'sk, Neptunan monument (2004)

Irdkosketused

• Pol'šan Tazovaldkundan prezidentan oficialine sait (prezydent.pl). (pol'š.) (angl.)
• Pol'šan Tazovaldkundan üläkodin oficialine sait (senat.gov.pl). (pol'š.) (angl.)
• Pol'šan Tazovaldkundan alakodin oficialine sait (sejm.gov.pl). (pol'š.) (angl.) (fr.)
• Informacine sait Pol'šanmas (polska.pl). (angl.)