Žešuv (pol'š.: Rzeszów [ˈʐɛʂuf], ukr.: Ряшiв, saks.: Reichshof, latin.: Resovia; jidiš: ריישע, vepsän kirjamil Raiše) om lidn da raudtesol'm Pol'šanman suvipäivnouzmas. Se om Alakarpatan sodaveikundan pälidn.

Žešuv
Rzeszów
 Lidnanznam
POL Rzeszów COA.svg
 Flag
Rzeszow flag.svg
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2019-02-14) 193 631 ristitud
Pind 126,57 km²
Žešuv Rzeszów
Pämez' Tadeuš Ferenc
(kül'mku 2 002—)
Telefonkod +48-17
Aigvö tal'vel UTC+1 
kezal UTC+2


Lidnan territorialine jagand.

IstoriiRedaktiruida

Eländpunktan aluz om pandud 11. voz'sadal. Ende se oli Peremišlin ruhtinazkundan palaks (Amuine Venä), Pol'šanma anasti lidnust 14. voz'sadal. Eländpunkt sai lidnan oiktusid vl 1354.

Žešuv šingotase avto- i avialikutimiden tegimil, Zelmer-koditehnikan pästandal, sömtegimištol (plodkonservtegim, lihakombinat), mugažo tehnižen porcellanan edheotandal.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase Vislok-jogen randoil (pol'š. Wisłok 205 km pitte, Vislan bassein), 197..384 m ü.m.t. korktusil. Karpatad seištas suvhe lidnaspäi. Matkad Varšavhasai om 310 km pohjoižhe avtotedme.

Žešuv jagase 30 rajonha (pol'š. osiedle).

EläjadRedaktiruida

Vl 2014 eläjiden lugu oli 184 493 ristitud, ezilidnoidenke — läz 350 tuh. ristituid. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'.

TransportRedaktiruida

Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnas. Kuz' raudtestancijad om saudud Žešuvas.

Rahvahidenkeskeine civiline Žešuv-Jasönk-lendimport (RZE, 771 tuh. passažiroid vl 2018) sijadase 10 km pohjoižhe lidnan keskusespäi Jasönk-žilonno. Tehtas reisid Suren Britanijan lidnoihe, Njuarkha i Tel' Avivha, mugažo Varšavha. Om sezonreisid Grekanman, Bolgarijan i Turkanman kurortoidennoks.

SebrizlidnadRedaktiruida

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)