Žešuv
Žešuv (pol'š.: Rzeszów [ˈʐɛʂuf], ukr.: Ряшiв, saks.: Reichshof, latin.: Resovia; jidiš: ריישע, vepsän kirjamil Raiše) om lidn da raudtesol'm Pol'šanman suvipäivnouzmas. Se om Alakarpatan sodaveikundan pälidn.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Pol'šanma |
Eläjiden lugu (2024) | 197,268 ristitud |
Pind | 129,01 km² |
Pämez' | Konrad Fijolek (kezaku 2021—, Konrad Fijołek) |
Telefonkod | +48−17 |
Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Istorii
vajehtaEländpunktan aluz om pandud 11. voz'sadal. Ende se oli Peremišlin ruhtinazkundan palaks (Amuine Venä), Pol'šanma anasti lidnust 14. voz'sadal. Eländpunkt sai lidnan oiktusid vl 1354.
Žešuv šingotase avto- i avialikutimiden tegimil, Zelmer-koditehnikan pästandal, sömtegimištol (plodkonservtegim, lihakombinat), mugažo tehnižen porcellanan edheotandal.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase Vislok-jogen randoil (pol'š.: Wisłok 205 km pitte, Vislan bassein), 197..384 m ü.m.t. korktusil. Karpatad seištas suvhe lidnaspäi. Matkad Varšavhasai om 310 km pohjoižhe avtotedme.
Klimat om ven kontinentaline valdmeren valatoitusenke. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +8,9 C°, kezakun-elokun +17,6..+19,4 C°, tal'vkun-uhokun −0,5..−1,9 C°. Ekstremumad oma −35,8 C° (uhoku) i +36,5 C° (eloku). Kezaaigan minimum om −0,9 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +17,2 C° (uhoku). Ei voi panda halad heinkus-elokus (elokun minimum om +0,9 C°). Paneb sadegid 652 mm vodes, enamba semendkus-heinkus (80..91 mm), vähemba kül'mkus-keväz'kus (32..39 mm kus). Paneb lunt 59 päiväd tal'ves, lumikatken keskmäine korktuz oleleb ühesha santimetrhasai. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..76 % röunoiš keväz'kus-elokus, 82..86 % redukus-uhokus.
Tobmuz
vajehtaŽešuv jagase 30 rajonaks (pol'š.: osiedle).
Edeline lidnan pämez' (pol'š.: Prezydent Rzeszowa) om Tadeuš Ferenc (Tadeusz Ferenc, kül'mku 2002 — uhoku 2021).
Eläjad
vajehtaVl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 184 493 ristitud, ezilidnoidenke — läz 350 tuh. ristituid. Kaik 193 631 eläjad oli lidnas vn 2019 augotišes. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'.
Transport
vajehtaAvtobusad oma kundaližeks transportaks lidnas. Kaik kuz' raudtestancijad om saudud Žešuvas.
Rahvahidenkeskeine civiline Žešuv-Jasönk-lendimport[1] (pol'š.: Port lotniczy Rzeszów-Jasionka im. Rodziny Ulmów, RZE / EPRZ, 771 tuh. passažiroid vl 2018) sijadase kümnes kilometras pohjoižhe lidnan keskusespäi Jasönk-žilonno. Tehtas reisid Suren Britanijan lidnoihe, Njuarkha i Tel' Avivha, mugažo Varšavha. Om sezonreisid Grekanman, Bolgarijan i Turkanman kurortoidennoks.
Sebrizlidnad
vajehtaHomaičendad
vajehta- ↑ Rahvahidenkeskeižen Žešuv-Jasönk-lendimportan sait (rzeszowairport.pl). (pol'š.) (angl.) (ukr.)
Irdkosketused
vajehta- Lidnan oficialine sait (rzeszow.pl). (pol'š.) (+ äikel'ne känduz)
Žešuv Vikiaitas |
Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||