Varšav
Varšav, pagin. Aršav (pol'š.: Warszawa [varˈʂava], jidiš: וואַרשע / Varše , saks.: Warschau, latin.: Varsovia), täuz' nimituz om Varšav-pälidn (pol'š. Miasto stołeczne Warszawa), om Pol'šanman pälidn (vspäi 1596) da kaikiš suremb lidn. Mugažo se om Mazovijan sodaveikundan administrativižeks keskuseks, mülüb sihe.
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Pol'šanma |
| Eläjiden lugu (2021) | 1,863,056 ristitud |
| Pind | 517,24 km² |
| |
| Pämez' | Rafal Tšaskovski (kül'mku 2018—, Rafał Trzaskowski) |
| Telefonkod | +48−22 |
| Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Istorii
vajehtaEländpunkt om lidnan statusanke vspäi 1323. Toižen mail'man sodan aigan (1939−1945) Krakov oli pälidnaks, Varšavan viž kudendest oli pandud mantazole, sidä kesken istorine keskuz. Keskusen vaiše pen' pala om udessaudud i vaiše irdpolel.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase valdkundan keskuzpalan päivnouzmas, Visl-jogen randoil, 78..116 m ü.m.t. korktusil.
Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +9 C°, kezakun-elokun +18..+20 C°, tal'vkun-uhokun −0,1..−1,5 C°. Ekstremumad oma −30,7 C° i +37 C°. Kezaaigan minimum om +1,8 C°, tal'vaigan maksimum om +17,2 C°. Paneb sadegid 533 mm vodes, enamba kezakus-elokus (60..81 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (28..31 mm kus).
Varšav jagase 18 lidnrajonaks.
Eläjad
vajehtaVl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 1 729 119 ristitud, vl 2016 — 1 748 916 ristitud[1]. Enamba 3,1 mln elädas kaikes lidnaglomeracijas 6 100,43 km² pindal (2016. voz').
Lidnan edeline pämez' oli Hanna Gronkevič-Val'c (tal'vku 2006 — kül'mku 2018).
Transport
vajehtaAvtobusad, tramvaid da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos. Vspäi 1995 metro radab lidnas (vl 2016 om kaks' jonod, 28 stancijad, 29,2 km raudted). Kaks' päraudtestancijad om lidnas.
Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Varšavan lendimport Frederik Šopenan nimed[2] (WAW / EPWA, 18,8 mln passažiroid vl 2019) sijadase kahesas kilometras keskusespäi lidnan südäimes, sen suvipäivlaskmaiženno röunanno. Sišpäi tehtas reisid mail'madme, Evropan äjihe pälidnoihe da järedoihe lidnoihe, čarterreisid Keskmeren, Kariban meren da Indižen valdmeren lebutahoiže, jügureisid, mugažo Pol'šanmadme. Toine rahvahidenkeskeine civiline Varšav/Modlin-lendimport[3] (WMI / EPMO, 3,1 mln passažiroid vll 2019 i 2022) sijadase 49 km pohjoižhe Varšavan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan järedoihe lidnoihe.
Homaičendad
vajehta- ↑ Stan na 30.06.2016. // Baza Demografia. Ludność (Demografine baz. Ristitišt). — Główny Urząd Statystyczny (demografia.stat.gov.pl). (pol'š.)
- ↑ Rahvahidenkeskeižen Varšavan lendimportan Šopenan nimed sait (lotnisko-chopina.pl). (pol'š.) (angl.)
- ↑ Rahvahidenkeskeižen Varšav/Modlin-lendimportan sait (modlinairport.pl). (pol'š.) (angl.)
Irdkosketused
vajehta- Pälidnan ohjastusen oficialine portal (um.warszawa.pl). (pol'š.) (angl.)
| Varšav Vikiaitas |
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||
| Evropan pälidnad | ||
| Afinad | Amsterdam | Andorr la Vel'j | Baku | Belgrad | Berlin | Bern | Bratislav | Brüssel' | Budapešt | Buharest | Dublin | Hel'sinki | Jerevan | Kijev | Kišinöv | Kopenhagen | Lissabon | London | Lüblän | Lüksemburg-lidn | Madrid | Minsk | Monako-lidn | Moskv | Nikosii | Oslo | Pariž | Podgoric | Prag | Reikjavik | Rig | Rim | San Marino-lidn | Sarajevo | Skopje | Sofii | Stokhol'm | Zagreb | Tallidn | Tbilis | Tiran-lidn | Vaduc | Vallett | Varšav | Vatikan | Ven | Vil'nüs | ||