Šveicarii (saks.: Schweiz, franc.: Suisse, ital.: Svizzera, romanš.: Svizra) om mererandatoi valdkund Evropan päivlaskmas da keskuses. Šveicarijal eile oficiališt pälidnad, no sen pälidn om Bern («federaline lidn») de fakto.

Šveicarijan Konfederacii
Schweizerische Eidgenossenschaft (saks.)
Confédération suisse (franc.)
Confederazione Svizzera (ital.)
Confederaziun svizra (romanš.)
 Flag
Flag of Switzerland (Pantone).svg
 Valdkundznam
Coat of Arms of Switzerland (Pantone).svg
Pälidn Bern
Eläjiden lugu (2018) 8 292 809[1] ristitud
Pind 41 277 km²
Šveicarijan Konfederacii Schweizerische Eidgenossenschaft (saks.) Confédération suisse (franc.) Confederazione Svizzera (ital.) Confederaziun svizra (romanš.)
Kel' saksan, francijan, italijan, romanšan (šveicarijan retoromanan)
Valdkundan pämez' Simonetta Sommaruga
Päministr Val'ter Turnher
Religii hristanuskond
Valüt šveicarijan frank (CHF) (₣, Fr, sFr)
Internet-domen .ch
Telefonkod +41
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

IstoriiRedaktiruida

Valdkundan aluz om pandud vl 1291. Kaikuččel vodel elokun 1. päiv praznuiše Alusenpanendan päiväks.

Vn 1848 12. päiväl sügüz'kud Šveicarii kändihe de fakto federacijaks (Federativine hartii nomer 1291), edel sidä oli konfederacijan. Federacijan aigan kantonoile sab otta ičeze käskusid, no pidab panda niid federativižen konstitucijan röunoihe.

Valdkundan ezmäine Konstitucii (saks.: Bundesverfassung, BV, franc.: Constitution fédérale, Cst., ital.: Costituzione federale, Cost., romanš.: Constituziun federala) oli olmas vspäi 1798. Jäl'gmäine seičemenz' lugul Konstitucii[2][3] om hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vn 1999 18. päiväl sulakud da tuli väghe vn 2000 1. päiväl vilukud.

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Šveicarijan topografine kart.

Šveicarijal om valdkundröunoid Francijanke päivlaskmas (röunan piduz — 525 km), Saksanmanke pohjoižes (348 km), Avstrijanke (158 km) da Lihtenšteinanke (41 km) päivnouzmas, Italijanke suves (698 km). Ühthine röunoiden piduz — 1770 km.

Šveicarii om mererandatoi valdkund. Sen territorii jagase koumeks londuseližeks regionaks. Joged mülüdas koumen meren basseinoihe: Pohjoižen, Keskmeren i Mustmeren. Znamasižed joged oma Rein i Ron. Järviden vezi tuleb jäžomišpäi päpaloin, kaikiš surembad järved sijadasoiš valdkundröunanno: Ženevan järv i Bodenjärv.

Al'pad ottas 58,5% valdkundan territorijaspäi. Kaikiš korktemb čokkoim om Düfur-mägenoc, 4634 m valdmeren pindan päl.

Londuseližed varad oma mec (territorijan nelländez), reskvezi, keitandsol da gidroenergii.

TobmuzRedaktiruida

 
Federaline pert'kulu om Šveicarijan parlamentan molembiden kodiden ištundoiden sija Bernas.

Ohjandusen form om federativine tazovaldkund kollektiviženke valdkundanpänke, äjiden partijoiden sistemanke, oiktan demokratijan elementoidenke. Kaik ottud tobmudel käskused sab heitta rahvahan referendumal. Valdkundan pämez' om Federaližen Nevondkundan nügüdläine prezident.

Parlament om kaks'kodine, molembad kodid oma ühtenjiččidenke valdatusidenke. Ezmäine kodi om Kantonoiden Nevondkund (saks.: Ständerat, franc.: Conseil des Etats, ital.: Consiglio degli Stati, romanš.: Cussegl dals Stadis) 46 ühtnijanke. Toine kodi om Nacionaline Nevondkund (saks.: Nationalrat, franc.: Conseil National, ital.: Consiglio Nazionale, romanš.: Cussegl Naziunal) 200 ühtnijanke. Kaik rahvaz valičeb molembiden kodiden ühtnijoid nelläks vodeks.

Radonoigendai tobmuz om Federaline Nevondkund (saks.: Bundesrat, franc.: Conseil fédéral, ital.: Consiglio federale, romanš.: Cussegl federal) 7 ühtnijanke, parlament valičeb heid ičeze velgusiden strokun pitte (nelläks vodeks). Kaikuččel vodel valitas ut prezidentad da varaprezidentad.

Federaližen parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2019 20. päiväl redukud. Vs 2020 vilukun 1. päiväspäi Simonetta Sommaruga radab prezidentan ühteks vodeks. Federaline kancler (ohjastusen pämez') om Val'ter Turnher vodes 2016 vilukun 1. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagandRedaktiruida

   Kacu kirjutuz: Šveicarijan administrativiž-territorialine jagand.

Šveicarii jagase 26 kantonaks (pagištes tarkoiktas, 20 kantonaks (saks.: Kanton) da 6 pol'kantonaks (Landesteil)). Kantonad voidas alajagadas ümbrikoikš (Bezirk), ümbrikod — lidnoikš da kundoikš (Gemeinde), erased kundad — lidnrajonikš (Stadtkreis).

EläjadRedaktiruida

Vl 2012 valdkundan eläjiden lugu ületi 8 millionad i oli 8,014,000 ristitud[4]. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad etnižen augotižlibundan mödhe (enamba 1% vl 2017): šveicarijalaižed — 70,3%, saksalaižed — 4,2%, italijalaižed — 3,2%, portugalijalaižed — 2,6%, francijalaižed — 2,0%, kosovolaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 18,7%.

Mamankelen mödhe (2016, erased ristitud oma bilingvad): saksan kel' — 62,8%, francijan kel' — 22,9%, italijan kel' — 8,2%, anglijan kel' — 5,1%, portugalijan kel' — 3,7%, albanijan kel' — 3,1%, serbanhorvatan kel' — 2,4%, ispanijan kel' — 2,3%, romanšan kel' — 0,5%, toižed keled — 7,5%.

Uskondan mödhe (2017): riman katolikad — 35,9%, protestantad — 23,8%, toižed hristanuskojad — 5,9%, islamanuskojad — 5,4%, judaistad — 0,3%, toižed uskojad — 1,4%, religijatomad — 26,0%, märhapanendata — 1,3%.

Kaikiš surembad lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2013[5], surembaspäi penembha): Cürih, Ženev, Bazel', Lozann, Bern, Vintertur. Vl 2014 kaik oli 143 eländpunktad enamba mi 10 tuhad eläjidenke. Lidnalaižiden pala om 73,9% (2020).

IžanduzRedaktiruida

Šveicarijan päeksport om zelläd (16%, penicillin da streptomicin tobjas palas), kuld (15%), kaikenvuiččed časud (7%); toine eksport — üläloštajad predmetad (3%), obrädindmašinad lidnoiden da pertiden täht (2%), brill'jantad da hobed (2%), elektruz (2%), platin (1%), diamantad (1%).

HomaičendadRedaktiruida

  1. Šveicarijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Šveicarijan Konstitucijan tekst. — Servat.unibe.ch. (angl.)
  3. Šveicarijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
  4. Press reliz: Vn 2012 Šveicarijan ristitišton endustuz — Šveicarijas om 8 mln eläjid. — Šveicarijan Federaline Statistine Radnikoičend, Njušatel', 2012 (bfs.admin.ch). (angl.)
  5. Agglomerations: permanent resident population in urban and rural areas (2009−2013, Aglomeracijad: lidnoiden da külätahoiden kaikenaigaine ristitišt). — Šveicarijan statistine radnikoičend (bfs.admin.ch). (angl.)

IrdkosketusedRedaktiruida



Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Lihtenštein | Litvanma | Lüksemburg | Mad'jaranma | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pohjoižmakedonii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.