Ol'štin (pol'š.: Olsztyn [ˈɔlʂtɨn], vhesai 1945 Allenštain, saks.: Allenstein) om lidn Pol'šanman pohjoižes. Se om Varminiž-Mazuran sodaveikundan administrativine keskuz.

Ol'štin
Olsztyn
 Lidnanznam
POL Olsztyn COA.svg
 Flag
Olsztyn flag.svg
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2019-12-31) 171,979 ristitud
Pind 88,33 km²
Ol'štin Olsztyn
Telefonkod +48−89
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

IstoriiRedigeeri

Eländpunktan aluz om pandud vl 1334 kaičendčuhunduseks jogen randal. Se sai lidnan oiktusid vl 1353. Vanhan lidnan pertišton irdoiden verk i varmitusiden pala oma kaičenus tähäsai.

Ol'štin šingotase Michelin-kompanijan järedal šintegimel (šintegim radab vspäi 1967), punümbriradmižel da meblin tehmižel, sömtegimištol (leib-, liha- da maidproduktad, olud), poligrafižel sarakol, tehtas mugažo likkuimid, sobid, sauvondmaterialid. Sodaveikundan opendusen päkeskuz, Varmijan da Mazuran universitet radab vspäi 1999 koumen üläopendusen aluzkundoiden ühtištusen jäl'ghe.

Geografijan andmusedRedigeeri

Lidn sijadase Lin- (pol'š. Łyna, pruss. Alna), Vadong- (pol'š. Wadąg) da Kortuvk- (pol'š. Kortówka) jogiden da 15 penen järven randoil 7,2 km² ühthiženke pindanke, 88..154 m korktusil valdmeren pindan päl.

Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli kaikiš suremb — 176 522 ristitud.

HomaičendadRedigeeri


IrdkosketusedRedigeeri



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)
  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.