Avaita pämenü

Bosnii da Gercegovin, se om täuz' oficialine nimi (bosn., serb. i horv.: Bosna i Hercegovina, serbijan kelen kirillican kirjamil Босна и Херцеговина), om valdkund Suvievropas, Balkanan pol'saren keskuses. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Sarajevo.

Bosnii da Gercegovin
Bosna i Hercegovina (bosn., serb. i horv.)
Босна и Херцеговина (serb.)
 Flag
Flag of Bosnia and Herzegovina.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Bosnia and Herzegovina.svg
Pälidn Sarajevo
Eläjiden lugu (2018) 3 849 891[1] ristitud
Pind 51 197 km²
Bosnii da Gercegovin Bosna i Hercegovina (bosn., serb. i horv.) Босна и Херцеговина (serb.)
Kel' bosnijan, serbijan, horvatan
Valdkundan pämez' kollektivine:
Šefik Džaferovič (bošnäkalaižišpäi),
Žel'ko Komšič (horvatijalaižišpäi),
Milorad Dodik (serbalaižišpäi)
Päministr Denis Zvizdič
Religii hristanuskond, islam
Valüt Bosnijan konvertiruidud mark (BAM)[2]
Internet-domen .ba
Telefonkod +387
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Valdkund om PAKO:n partnöraks, vspäi 2010 oigendab planad kändmaha PAKO:n ühtnijaks. Vl 2016 Bosnii da Gercegovin andoi pakitoitusen EÜ:hü kändmaha sen ühtnijaks.

EtimologiiRedaktiruida

Valdkundan nimi sündui Bosn-jogen nimespäi da saksalaižen Stefan Vukšič Kosača-sodavejan gercog-arvnimespäi.

IstoriiRedaktiruida

Vn 1992 5. päiväl sulakud Bosnii da Gercegovin tedištoiti ičeze ripmatomudes Jugoslavijaspäi.

Vn 1995 14. päiväl tal'vkud Deitonan kožundkirjutesiden mödhe Bosnii da Gercegovin om tedotamatoi protektorat Horvatii- da Serbii-susedvaldkundoiden gegemonijan elementoidenke. Bosnii da Gercegovin jagase nenihe paloihe: Bosnijan da Gercegovinan Federacii, Serbine Tazovaldkund; Brčko-ümbrik kontroliruiše molembil paloil.

Deitonan kožundkirjutesed oma valdkundan Konstitucijaks[3].

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Bosnijan da Gercegovinan reljefan kart.

Bosnii da Gercegovin om mavaldkundröunoiš Horvatijanke pohjoižes, suves da päivlaskmas (röunan piduz — 956 km), Serbijanke päivnouzmas (345 km) da Mustmäginke suvipäivnouzmas (242 km). Ühthine röunoiden piduz — 1543 km. Adriatižen mererandan piduz om 20 km.

Valdkund sijadase Balkanan pol'sarel. Dinaran mägišt otab man territorijan ühesa kümnendest. Sen kaikiš korktemb čokkoim om Maglič-mägi, 2386 m valdmeren pindan päl. Pohjoižes om Keskdunain tazangišton suvipala. Kaikiš pidembad joged oma Bosn (308 km, Dunain bassein) i Neretv (225 km, lankteb Adriatižhe merhe).

Klimat om ven kontinentaline man tobjal palal. Om Keskmeren subtropine pehmed klimat vaiše läz Adriatišt mert. Paneb 1500..1800 mm sadegid vodes, tazomäran vodes ümbri, alangoil 800..1000 mm.

Londuseližed pävarad oma boksitad, raudkivendod, artut'kivendod, vas'k, hahktin, cink, hrom, kobal't, marganc, burhil', keitandsol, gidroenergii, mec.

Politine sistemRedaktiruida

 
Parlamentan ištundoiden sija Sarajevos.
 
Prezidentkundan sija Sarajevon keskuses.

Ohjandusen form om konfederativine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämehišt om Bosnijan da Gercegovinan Prezidium (Predsjedništvo Bosne i Hercegovine), om koume pämest. Pämez' heišpäi vajehtab kaikutte kahesa kud. Rahvahad valitas heid nelläks vodeks etnižiš valičendümbrikoiš, üks' pämez' kaikuččes rahvahaspäi. Kaks' koumandest — Bosnijan da Gercegovinan Federacijaspäi (bosnijalaižed da horvatalaižed), koumandez — Serbižes Tazovaldkundaspäi (serbalaižed). Toine radonoigendai tobmuz om 9 ministrust.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Rahvahiden Kodi (Dom naroda), 15 ühtnijad (vizin koumiš rahvahišpäi) kahteks vodeks, formiruiše taholižil käskuzkundoil. Alakodi om Ezitajiden Kodi (Predstavnički dom/Zastupnički dom), 42 deputatad (nellintoštkümnin kaikuččes rahvahaspäi) valitas kaiken rahvahan änestamižel, heiden valdatusiden strok om nell' vot.

Denis Zvizdič radab päministran vs 2015 keväz'kun 31. päiväspäi. Bosnijan da Gercegovinan järgenduseližed pävaličendad (valitas Prezidiuman i alakodin ühtnijoid) oliba vn 2018 7. päiväl redukud.

Administrativiž-territorialine jagandRedaktiruida

   Kacu kirjutuz: Bosnijan da Gercegovinan administrativiž-territorialine jagand.

 
Bosnijan da Gercegovinan administrativine jagand (Serbine Tazovaldkund mujutadud ruskedvauvhaze, Bosnijan da Gercegovinan Federacii ozutadud sinižel mujul, Brčko-ümbrik om vihandokaz.

Bosnii da Gercegovin jagase koumha palaha: Bosnijan da Gercegovinan Federacii (10 kantonad), Serbine Tazovaldkund (7 regionad), Brčko-ümbrik.

EläjadRedaktiruida

Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 3,791,622 ristitud.[4]

Bosnijas da Gercegovinas elädas: bošnäklaižed (48%) (islamuskojad serbalaižed da horvatijalaižed), serbalaižed (37%) (hristanuskojad), horvatijalaižed (14%) (hristanuskojad).

Bosnijan da Gercegovinan toižed sured lidnad (enamba 50 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): Banä Luk, Tuzl, Zenic, Mostar.

IžanduzRedaktiruida

Vl 2009 Bosnijan da Gercegovinan päeksport oli elektruz (8%), sobad (8%), ištmed (6%), alüminii da sen kivend (6%); toine eksport — koks hilespäi, detalid avtoiden täht, maidproduktad, slivad.

HomaičendadRedaktiruida

IrdkosketusedRedaktiruida