Bosnii da Gercegovin

Bosnii da Gercegovin, se om täuz' oficialine nimi (bosn., serb. i horv.: Bosna i Hercegovina [bôsna i xěrtseɡoʋina], serban kelen kirillican kirjamil Босна и Херцеговина), om valdkund Suvievropas, Balkanan pol'saren keskuses. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Sarajevo.

Bosnii da Gercegovin
Bosna i Hercegovina (bosn., serb. i horv.)
Босна и Херцеговина (serb.)

Flag	Valdkundznam
Pälidn	Sarajevo
Eläjiden lugu (2018)	3,849,891 ristitud
Pind	51,197 km²
Kel'	bosnijan, serban, horvatan
Valdkundan pämez'	kollektivine: Šefik Džaferovič (bošnäkalaižišpäi), Žel'ko Komšič (horvatijalaižišpäi), Milorad Dodik (serbalaižišpäi)
Päministr	Zoran Tegel'tija
Religii	hristanuskond, islam
Valüt	Bosnijan konvertiruidud mark (BAM)
Internet-domen	.ba
Telefonkod	+387
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Valdkund om PAKO:n partnöraks, vspäi 2010 oigendab planad kändmaha PAKO:n ühtnijaks. Vl 2016 Bosnii da Gercegovin andoi pakitoitusen EÜ:hü kändmaha sen ühtnijaks.

Etimologii

Valdkundan nimi sündui Bosn-jogen nimespäi da saksalaižen Stefan Vukšič Kosača-sodavejan gercog-arvnimespäi.

Istorii

Vn 1992 5. päiväl sulakud Bosnii da Gercegovin tedištoiti ičeze ripmatomudes Jugoslavijaspäi.

Vn 1995 14. päiväl tal'vkud Deitonan kožundkirjutesiden mödhe Bosnii da Gercegovin om tedotamatoi protektorat Horvatii- da Serbii-susedvaldkundoiden gegemonijan elementoidenke. Bosnii da Gercegovin jagase nenikš paloikš: Bosnijan da Gercegovinan Federacii, Serbine Tazovaldkund; Brčko-ümbrik kontroliruiše molembil paloil.

Deitonan kožundkirjutesed oma valdkundan Konstitucijaks.

Geografijan andmused

Bosnijan da Gercegovinan reljefan kart (2012)

Bosnii da Gercegovin om mavaldkundröunoiš Horvatijanke pohjoižes, suves da päivlaskmas (röunan piduz — 956 km), Serbijanke päivnouzmas (345 km) da Mustmäginke suvipäivnouzmas (242 km). Ühthine röunoiden piduz — 1543 km. Adriatižen mererandan piduz om 20 km.

Valdkund sijadase Balkanan pol'sarel. Dinaran mägišt otab man territorijan ühesa kümnendest. Sen kaikiš korktemb čokkoim om Maglič-mägi, 2386 m valdmeren pindan päl. Keskdunain tazangišton suvipala om pohjoižes. Kaikiš pidembad joged oma Bosn (308 km, Dunain bassein) i Neretv (225 km, lankteb Adriatižhe merhe).

Klimat om ven kontinentaline man tobjal palal. Om Keskmeren subtropine pehmed klimat vaiše läz Adriatišt mert. Paneb 1500..1800 mm sadegid vodes, tazomäran vodes läbi, alangoil 800..1000 mm.

Londuseližed pävarad oma boksitad, raudkivendod, artut'kivendod, vas'k, hahktin, cink, hrom, kobal't, marganc, burhil', keitandsol, gidroenergii, mec.

Politine sistem

Parlamentan ištundoiden sija Sarajevos vl 2011

Prezidentkundan sija Sarajevon keskuzpalas vl 2010

Ohjandusen form om konfederativine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämehišt om Bosnijan da Gercegovinan Prezidium (Predsjedništvo Bosne i Hercegovine), om koume pämest. Pämez' heišpäi vajehtase kaikuččel kahesandel kul. Rahvahad valitas heid nelläks vodeks etnižiš valičendümbrikoiš, üks' pämez' om kaikuččes rahvahaspäi. Kaks' koumandest — Bosnijan da Gercegovinan Federacijaspäi (bosnijalaižed da horvatijalaižed), koumandez — Serbižes Tazovaldkundaspäi (serbalaižed). Toine radonoigendai tobmuz om ministrišt sen ezimehenke (Predsjedavajući Vijeća ministara Bosne i Hercegovine / Предсједавајући Савјета министара Босне и Херцеговине) i ühesanke ministrusenke. Prezidium valičeb ministrišton ezimest, parlamentan alakodi vahvištab händast radnikusele.

Parlament (Parlamentarna skupština Bosne i Hercegovine) om kaks'kodine. Üläkodi om Rahvahiden Kodi (Dom naroda), 15 ühtnijad (vizin koumiš rahvahišpäi) kahteks vodeks, formiruiše taholižil käskuzkundoil. Alakodi om Ezitajiden Kodi (Predstavnički dom / Zastupnički dom), 42 deputatad (nellintoštkümnin kaikuččes rahvahaspäi) valičesoiš kaiken rahvahan änestamižel, heiden valdatusiden strok om nell' vot.

Bosnijan da Gercegovinan järgenduseližed pävaličendad (valitas Prezidiuman i alakodin ühtnijoid) oliba vn 2018 7. päiväl redukud. Zoran Tegel'tija radab päministran vn 2019 tal'vkun 23. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand

   Kacu kirjutuz: Bosnijan da Gercegovinan administrativiž-territorialine jagand.

Bosnijan da Gercegovinan administrativine jagand, vn 2008 kart: Serbine Tazovaldkund mujutadud ruskedvauvhaze, Bosnijan da Gercegovinan Federacii ozutadud sinižel ližamujul, Brčko-ümbrik om vihandokaz

Bosnii da Gercegovin jagase koumeks palaks: Bosnijan da Gercegovinan Federacii (kümne kantonad), Serbine Tazovaldkund (seičeme regionad), Brčko-ümbrik.

Eläjad

Bosnijas da Gercegovinas elädas nened rahvahad: bošnäklaižed (48 %, islamuskojad serbalaižed da horvatijalaižed), serbalaižed (37 %, hristanuskojad), horvatijalaižed (14 %, hristanuskojad).

Uskondan mödhe (2013): islamanuskojad — 50,7 %, ortodoksižed hristanuskojad — 30,7 %, riman katolikad — 15,2 %, ateistad — 0,8 %, agnostikad — 0,3 %, toižed uskojad — 1,2 %, märhapanendata — 1,1 %.

Bosnijan da Gercegovinan toižed znamasižed lidnad (enamba 50 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): Banä Luk, Tuzl, Zenic, Mostar. Ristitišton pol' oma lidnalaižed (2020).

Ižanduz

Bosnii da Gercegovin om šingotai agrariž-industrialine ma. Ižandusen edhuz om madal valdkundaline velg (KSP:n 18 % kesked 2023. vot). Industrijan päsarakod oma kaivuztegimišt (hilen, hahktinan, cinkan, margancan, raudkivendon i boksitoiden samine), raudan metallurgii, kivivoin ümbriradmine, likkuimiden i kodielotehnikan pästand, tekstiline tegimišt, furnituran i mülüiden tehmine, aviacii, tabakprodukcii.

Kogosüdäiproduktan palad (2017): maižanduz — 6,8 %, tegimišt — 28,9 %, holitišiden sfer — 64,3 %.

Vl 2009 valdkundan päeksport oli elektruz (8 %), sobad (8 %), ištmed (sidä kesken avtoiden täht, 6 %), alüminii da sen kivend (6 %); toine eksport — koks hilespäi, detalid avtoiden täht, maidproduktad, slivad. Bosnii da Gercegovin importiruib avtoid, motorvoid i poltust (toreh kivivoi, hil'). Vn 2022 vilukus pätorguindpartnörad oliba EÜ:n mad (Bosnijan da Gercegovinan eksportan 73,2 % i importan 59 %), Serbii (12,7 % i 11,3 %), Turkanma (2,5 % i 5,9 %).

Irdkosketused

• Bosnijan da Gercegovinan Federacijan parlamentan kodiden oficialine sait (parlament.ba). (bosn.) (horv.) (serb.) (angl.)
• Bosnijan da Gercegovinan Federacijan ohjastusen oficialine sait (fbihvlada.gov.ba). (bosn.) (horv.) (serb.) (angl.)
• Serbižen Tazovaldkundan ohjastusen oficialine sait (vladars.net). (serb.) (angl.)