Avaita pämenü

Napoleon I Bonapart (ital.: Napoleone Buonaparte — oficialine nimi vhesai 1796, franc.: Napoléon Bonaparte [napɔleɔ̃ bɔnapaʁt]; sünd. 15. eloku 1769, Ajaččo, Korsik, Francii — kol. 5. semendku 1821, Longvud, Ph. Jelenan sar', Britanine imperii) oli francijalaine sodamez' da politine lider, sodadiktator, Francijan imperator (18.05.1804 — 6.04.1814, 20.03 — 22.06.1815), pani nügüdläižen Francijan valdkundan alusid. Ühten aigan oli Italijan kunigahan (1805−1814), Šveicarijan konfederacijan mediatoran (1803−1813) da Reinan konfederacijan protektoran (1806−1813).

Napoleon I Bonapart
franc.: Napoléon Bonaparte
Портрет
nimi sündundan jäl'ghe:

kors.: Napulione Buonaparte

radmižen toižend:

politikanmez', statesperson, ohvitser, sõjaväelane, kunsti ja vanavara kogumine

sündundan dat:

15. eloku 1769(1769-08-15)[1][2][3][3][4][5]

sündundan sijaduz:

Ajaccio[d], Prantsusmaa kuningriik[d][6][7][8]

valdkund:

Flag of France.svg Francii[9][10][11]

kolendan dat:

5. semendku 1821(1821-05-05)[1][2][3][3][4][5] (51 vot)

kolendan sijaduz:

Longwood House[d], Saint Helena[d], Suurbritannia meretagused alad[d]

tat:

Carlos Bonaparte[d]

mam:

Letizia Ramallo[d]

avtograf:

Firma Napoleón Bonaparte.svg

Commons-logo.svg Napoleon I Bonapart VikiAitas
Om sädusid VikiPurtkiš VikiPurde
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Südäiolend

Biografii da ohjastuzRedaktiruida

Vozil 1784−1785 Napoleon openui Parižan sodaškolas artilleristaks. Služi Francijan armijas, i vl 1796 panihe händast armijan jenaralaks da Italižen kampanijan pämeheks. Vodel 1797 se lopihe satusekahašti Francijan i Bonapartan täht, ühten aigan hän propagandirui ičeze sodasatusid lehtesiden kal't. Vn 1798 oli pandud Francijan tazovaldkundan Angližen armijan päkäsknikan, i Francijan sodaväged tegiba avantürine matk Egiptha. Vn 1799 kül'mkus Bonapart sädi kumaidust valdkundas, kändihe Francijan üks'päižeks ohjandajaks.

Matkan Venämaha jäl'ghe Bonapartan sodaväged tirpiba surt vajagut. Pätajan Rahvahiden Toran aigan (vn 1813 reduku) läz Läipcigad Napoleon tirpi kilad, hänen imperii čihozi. Vn 1814 keväz'kus Venäman da Prussijan koalicii tuli Parižha. Jäl'ghetulii — Lüdovik XVIII-kunigaz, oti valdištint Burbonoiden restavracijan aigan.

Ohjastusen znamoičendRedaktiruida

Napoleonan ohjastusen päjäl'guz om valdkundan sauvond, ei ole sodamatkad, ned vaiše abutiba levitada uzid mel'pidegid. Käskused oliba kodificiruidud ühtheze ezmäižen kerdan Rimalaižen imperijan aigaspäi, nügüd'aigaine openduz da sijaline administracii, ičezkaluišton oiktused i tazooiktuz Evropadme augotadas sil aigalpäi. Francijan valdkundbankan aluz om pandud vl 1800.

KanzRedaktiruida

Oli naižiš kaks' kerdad. Üks' poig sündui kahtendes naimiželos, toižed kaks' poigad oliba illegitimižil.

HomaičendadRedaktiruida