Ven

Ven (saks.: Wien [viːn], avstriž-bavarijan pagin Wean [veɐ̯n]) om Avstrijan federativine pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om kaikiš penemb Avstrijan federacijanma pindan mödhe. Toine federacijanma, Alaavstrii, ümbärdab pälidnad kaikiš polišpäi.

Ven
Wien

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Avstrii
Eläjiden lugu (2024)	2,014,614 ristitud
Pind	414,78 km²
Pämez'	Mihael' Lüdvig (uhoku 2018—, Michael Ludwig)
Telefonkod	+43-(0)1
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Lidnan kart (2017)

Lidn om Avstrijan kul'turan, ižandusen da politikan keskuz, rahvahidenkeskeižiden aluzkundoiden keskuz. ÜRO:n ližaofis (UNO-City), KEVO:n da OEVÜ:n päfaterad sijadasoiš siš.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud 1. voz'sadal meiden erad kuti Vindobon (latin.: Vindobona «Vindosan mad») — rimalaižiden 15. legionan ezipost. Ven mainitase ezmäižen kerdan vl 881 lidnan statusanke kuti Venii-torasija (latin. Uuenia) mad'jaralaižidenke.

Vozil 1867−1918 Ven oli Avstrijan da Mad'jaranman imperijan ühteks kahtes pälidnaspäi.

Ven šingotase farmaceftižel sarakol i biotehnologijan tedoidusil, informacižtehnologijoiden kompanijoil, turizmal (17,3 mln ödumižid vl 2023). Transnacionaližiden kompanijoiden päivnouzmevropižed päfaterad koncentriruišoiš Venas. Lidn om üläopendusen i erazvuiččiden konferencijoiden kaikenaigaižideks keskuseks. Varatase jondvedel torvveimidme mägirajonišpäi, energijal koumes murdoidenpoltajas tegimespäi i kahtes sijaližes gidroelektrostancijaspäi.

Geografijan andmused

Lidnan sijaduz valdkundas vn 2011 kartal

Lidn sijadase valdkundan pohjoižpäivnouzmas, Venan katl'uses i Al'piden ezimägištol, Dunain molembil randoil. Korktused oma 151..542 m ü.m.t. lidnan röunoiš. Istorine keskuz sijadase Dunain suvipäivlaskmaižel randal. Pen' Ven-jogi lankteb Dunain oiktaha hijamha kahtes sijas lidnan territorijal. Matkad toižhe Bratislav-pälidnhasai om vaiše 60 km päivnouzmha.

Klimat om ven pehmed, kontinentaližen i valdmeren klimatoiden röunal, subtropižen pirdoidenke. Keza om päivoikaz lujas, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +11,5 C°, kezakun-elokun +20,0..+21,9 C°, tal'vkun-uhokun +1,1..+2,8 C°. Ekstremumad oma −26,0 C° (uhoku) i +39,5 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +3,2 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +20,6 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 673 mm vodes, enamba semendkus-elokus (69..79 mm kus), vähemba uhokus (38 mm), vilukus i sulakus (42 mm kus). Tal'vel lumikurod oma paksud, no vihmoičeb-ki. Paneb lunt 50 sm tal'ven 32 päiväs. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 52..55 % röunoiš sulakus-elokus, 73..77 % kül'mkus-vilukus, 58..66 % toižiš kuiš.

Tobmuz

Venan valičemižümbrikod vl 2021

Ven jagase kaks'kümneks koumeks nimitadud valičemižümbrikoks (saks.: Bezirke), no erasti niid mainitadas nomeruidud nimil-ki. Lidnan administracii om ühthine, sen palakund om kaikuččes ümbrikos.

Lidnan tobmuden pämez' om burgomistr. Edeline lidnan Mihael' Hoipl'-pämez' radoi hätken aigan (1994−2018).

Eläjad

Ristitišton luja ližaduz tegihe 19. voz'sadal. Kaikiš suremb lidnan eläjiden lugu oli 2 083 630 ristitud vl 1910. Vl 2010 kaik 1 689 995 ristitud elihe lidnas. Vl 2016 kaik 1 852 997 ristitud elihe lidnas i läz 2,6 mln ristituid kaikes lidnaglomeracijas. Vl 2024 lidnaglomeracijan ristitišt om 2,9 mln eläjid.

21. voz'sadal ristitišt ližadui immigracijan tagut: ku vl 2001 toižed rahvahuded otiba 16 % (Avstrijan saksalaižed — 84 %), ka vl 2012 38,8 % eläjid oliba toižen rahvahuden augotižlibundanke paloin vai täuzin, vl 2024 mugomid oli lidnan ristitišton 56 %.

Religijan mödhe (vn 2001 rahvahanlugemine) eläjiden pol' oli katolikoikš, nelländez — religijatomikš, islamanuskojad — 7,8 %, ortodoksižed hristanuskojad — 6,0 %, protestantad — 4,7 %, toižed uskojad — 6,8 %.

Transport

Lidnan transportteiden kart (2020)

Ven om Evropan kiruhavtoteiden znamasižeks sol'meks. Kundaline transport om šingotadud: om avtobusoid, kiruhlidnelektrojonusid (saks.: S-Bahn), tramvaid. Vspäi 1976 metropoliten radab lidnas (saks. U-Bahn, vspäi 2017 om viž jonod 109 stancijanke, 83,3 km raudted).

Rahvahidenkeskeine civiline Ven-Švehat-lendimport (saks.: Wien-Schwechat, VIE / LOWW, 31,6 mln passažiroid vl 2019) sijadase kahesatoštkümnes kilometras suvipäivnouzmha lidnan keskuzpalaspäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan äjihe maihe, AÜV:oihe, Lähižen Päivnouzmman maihe, jügureisid — Azijan äjihe maihe. Jogivaldmad oma Dunain randal jügukonteineriden täht (6 ga pind, 9 mln tonnoid vl 2005).

Galerei

• 
  Lidnan ohjastusen pert' öližel aigal (2005)
• 
  Katoline Karlskirhe-pühäpert' (om saudud vll 1716−1737), vn 2020 nägu
• 
  Austria Center Vienna (ACV)-konferenciikeskuz vl 2012
• 
  Üläkorged Millenium Tower-pert' (2006)
• 
  Venan universitetan juridine fakul'tet (2007)
• 
  Venan Keskuzline päraudtestancii vl 2014

Irdkosketused

• Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (wien.gv.at). (saks.) (angl.) (bosn.)/(horv.)/(serb.) (turk.)