Francii

valdkund Päivlaskmaižes Evropas

Francii (franc.: France [fʁɑ̃s]), täuz' oficialine nimi — Francijan Tazovaldkund (franc.: République française [ʁe.py.blik fʁɑ̃.sɛz]), om valdkund Päivlaskmaižes Evropas, Keskmeren da Atlantižen valdmeren randoil. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Pariž.

Francijan Tazovaldkund
République française
 Flag
 Valdkundznam
Pälidn Pariž
Eläjiden lugu (2018) 67,364,357[1][2] ristitud
Pind 674,685 km²
Francijan Tazovaldkund République française
Kel' francijan
Valdkundan pämez' Emmanuel' Makron
Päministr Elizabet Born
Religii hristanuskond, ateizm
Valüt evro (€) (EUR)
Internet-domen .fr[3]
Telefonkod +33
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2
Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Francii om üks' videspäi kaikenaigaižes ÜRO:n valdkundas-ühtnijaspäi. Vspäi 1949 Francii om PAKO:n ühtnii (vozil 1966−2009 ei ühtnend sodavägil), vspäi 1957 EÜ:n ühtnii sen alusenpanijaks.

Istorii Redigeeri

Valdkundan aluz om pandud vl 863 Verdenan kožundkirjutesen satuseks. Vll 1789−1799 mail'man ezmäine buržuazine revolücii tegihe Francijas i Ezmäine Tazovaldkund oli sätud.

Valdkundan ezmäine Konstitucii (franc.: Constitution) oli olmas vspäi 1791. Sid' oliba Kahtenden (1848), Koumanden (1875) i Nelländen (1946) Tazovaldkundoiden Konstitucijad. Vn 1958 4. päiväl redukud jäl'gmäine Konstitucii[4] (Videnden Tazovaldkundan) om vahvištadud. Se om väges äiluguižidenke möhembaižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused Redigeeri

 
Francijan topografine kart

Kontinentaližel Francijal om mavaldkundröunoid Ispanijanke, Andorranke, Bel'gijanke, Lüksemburganke, Saksanmanke, Šveicarijanke, Italijanke da Monakonke. Ühthine röunoiden piduz — 2751 km. Sen ližaks, Francijan Gvian om röunoiš Brazilijanke (649 km) da Surinamanke (556 km). Ühthine röunoiden piduz — 1205 km. Ühthemänho — 3956 km.

Valdkundan ühthine pind — 674 843 km², sidä kesken metropolijas — 547 030 km². Valdmeren randanpird om 4853 km, sidä kesken metropolijas — 3427 km. Mec oti 29,2 % valdkundan territorijad vl 2011, maižandusen mad — 52,7 %.

Francijan päižen palan territorii lainištab Atlantine valdmeri: sen Biskaine laht päivlaskmas, La Manš-sal'm pohjoižes, Keskmeri suves (Lionan laht i Ligurine meri). Meriröunoiden piduz om 5500 km.

Londuseližed pävarad oma kivihil', metallad (raudkivend, urankivend, boksitad, cink, vas'k, hahktin, nikel'); toižed varad — mec, gidroenergii, kalii- da kivisol, kivivoi, londuseline gaz.

Politine sistem Redigeeri

 
Burboniden pert'kulu om Francijan parlamentan alakodin ištundoiden sija Parižas.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine prezidentiž-parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (franc.: Président de la République Française). Hän-žo armijan päkäsknik, paneb päministrad (fr. Premier Ministre) radsijha. Kaik rahvaz valičeb prezidentad videks vodeks, ühten kahtenden strokun voimuz om olmas.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (franc.: Sénat) 348 ühtnijanke. Valičijoiden kollegii änestab heid kudeks vodeks, se kogoneb alakodin da municipalitetoiden ühtnijoid, a mugažo valdkundan pänevojid. Senatan mülükund udištase poleks kaikuččel koumandel vodel. Alakodi om Nacionaline Suim (franc.: Assemblée nationale) 577 delegatanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Alakodile sab pästta ohjastust radmaspäi miččel taht aigal.

Parlamentan alakodin ühtnijoiden järgvaličendad oliba vn 2022 12. i 19. päivil kezakud. Vn 2017 7. päiväl semendkud Emmanuel' Makron om valitud (kahtenz' tur — 66,06%) da radab 25. prezidentaks 15. päiväspäi. Hän om valitud tošti vn 2022 24. päiväl sulakud (kahtenz' tur — 58,54%). Vs 2022 semendkun 16. päiväspäi Elizabet Born om ohjastusen pämehen. Edeline päministr om Žan Kasteks (heinku 2020 — semendku 2022).

Administrativiž-territorialine jagand Redigeeri

   Kacu kirjutuz: Francijan administrativiž-territorialine jagand.

Francii jagase 27 regionaks (franc.: région): 22 metropolijan regionad da viž merentagašt regionad-departamentad. Metropolijad alajagasoiš 96 departamentaks (franc.: département). Kaik om 101 departamentad. Sen ližaks, viž merentagašt territorijad da koume territorijad eriliženke statusanke oma Francijan palaks.

Eläjad Redigeeri

Francijas elädas francijalaižed. Kaik ristitišt pagižeb francijan kelel. Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 65 951 611 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Uskondan mödhe (2015): hristanuskojad (riman katolikad oma lujas enambuses) — 63..66 %, islamanuskojad — 7..9 %, buddistad — 0,5..0,75 %, judaistad — 0,5..0,75 %, toižed uskojad — 0,5..1,0 %, religijatomad — 23..28 %.

Toižed sured lidnad (enamba 1 mln ristituid lidnaglomeracijas vl 2012, surembaspäi penembha): Lion, Marsel', Tuluz, Lill', Bordo, Nicc. Lidnalaižiden pala om 81 % (2020).

Ižanduz Redigeeri

Francii om šingotadud ma, südäitukazegištonke, tegeb regulärižid kosmižid töhöpästandoid. Ižandusen suruz om kahtenz' EÜ:s (Saksanman jäl'ghe). Vl 2017 agrokompleks oti 1,7 % valdkundan kogosüdäiproduktas, tegimišt 19,6 %, holitišiden sfer 78,7 %. Valdkundaline ičezkaluišt om levitadud enamba kaiked kompanijoiden strukturas, valdkundaline sektor oti nell' seičemendest vl 2016. Vl 2022 nominaline KSP oli US$2,778 trln ekvivalentas (7. sija mail'mas), ostmižmahtusen paritetan mödhe US$3,688 trillionad (10. sija). Vl 2021 nominaline KSP ühtele hengele oli US$45188 ekvivalentas (24. sija mail'mas), ostmižmahtusen paritetan mödhe US$51322 (25. sija). Tegimišton päsarakod: mašinansauvomine, himine, avtosauvomine, aviategimišt, elektronine, kebn i sömtegimišt.

Francijan bankoiden sur' nell'nik: BNP Paribas, Crédit Agricole, Société Générale, Groupe BPCE. Päine Euronext Paris-birž sijadase Parižas.

Vl 2011 Francijan päeksport oli avtod, jüguavtod da niiden palad (9 %), lendimed, punolendimed da kosmine tehnik (8 %), likutimed da gazturbinad (läz 5 %), zelläd (5 %); toine eksport — kivivoi (3 %), vin (2 %), elektromašiništ, nižu, sagud.

Homaičendad Redigeeri

  1. Francijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Sidä kesken 62 814 233 eläjad kontinentaližes Francijas-metropolijas (2018).
  3. Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.
  4. Francijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused Redigeeri


Evropan valdkundad
 
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Lihtenštein | Litvanma | Lüksemburg | Mad'jaranma | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pohjoižmakedonii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.