Poznan'
Poznan' (pol'š.: Poznań [ˈpɔznaɲ], saks.: Posen; jidiš: פּױזן, vepsän kirjamil Poizn) om lidn Pol'šanman päivlaskmas. Se om videnz' surtte lidn valdkundas, Suren Pol'šanman sodaveikundan administrativine keskuz.
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Pol'šanma |
| Eläjiden lugu (2023) | 541,316 ristitud |
| Pind | 261,91 km² |
| |
| Pämez' | Jacek Jas'kov'ak (tal'vku 2014—, Jacek Jaśkowiak) |
| Telefonkod | +48−61 |
| Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Istorii vajehta
Eländpunktan aluz om pandud 10. voz'sadal. Mainitase ezmäižen kerdan Titmar Merzeburgalaižen aigkirjas (1005). Se sai lidnan oiktusid vl 1253. Poznan' oli Suren Pol'šanman ruhtinazkundan pälidnaks vll 1138−1320. Raudmetallurgijan tegim (rel'soiden pästand) radoi enččes.
Poznan' šingotase «Volkswagen»-koncernan avtotegimel, tatanmaižen «Solaris Bus & Coach»-kompanijan tegimel (avtobusad, tramvaid), sömtegimišton edheotandoil (olud), meblin tehmižel, torguindal da turizmal. Valdkundan kahtenz' znamoičendal raudtesol'm, järed logistine keskuz.
Geografijan andmused vajehta
Poznan' sijadase sodaveikundan keskuzpalan lodehes, Vart-jogen randoil, 50..150 m ü.m.t. korktusil.
Klimat om ven, valdmeren i kontinentaližen röunal. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,4 C°, kezakun-elokun +17,5..+19,5 C°, tal'vkun-uhokun −0,4..+0,9 C°. Ekstremumad oma −28,5 C° (viluku, uhoku) i +38,2 C° (kezaku, heinku). Kezaaigan minimum om +0,5 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +18,1 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 539 mm vodes, enamba heinkus (84 mm), vähemba sügüz'kus-sulakus (31..41 mm kus). Paneb lunt 36 päiväd tal'ves keskmäras, lumikatken korktuz ei ülita nelläd santimetrad, lumi sulab teravas päpaloin. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 67..70 % röunoiš sulakus-elokus, 83..88 % redukus-uhokus.
Tobmuz vajehta
Ende lidn jagoihe videks nimitadud rajonaks. Vspäi 2011 Poznan' jagase 42 osedle:ks (osiedle) — territorialižeks lidnanlaptaks.
Edeline lidnan pämez' om Rišard Grobel'ni (Ryszard Grobelny, tal'vku 1998 — tal'vku 2014).
Eläjad vajehta
Vl 1939 lidnan ristitišt oli 274 155 eläjad. Vl 2016 lidnan eläjiden lugu oli 541 561 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 590 101 eläjad vl 1990. Kaik 1 029 021 ristitud elädas lidnaglomeracijas 2162 nellikkilometrad pindal (2018).
Poznan' om znamasine opendusen keskuz, kaik om läz 130 tuhad üläopenikoid lidnas. Universitet Adam Mickevičan nimed Poznaniš[1] (37 tuh. üläopenikoid vl 2020, pol'š.: Uniwersytet im. Adama Mickiewicza w Poznaniu) radab lidnas vspäi 1955, sen ühtenzoittud paloiden alusenpanendan voz' om 1919, koumanz' surtte Pol'šanmas.
Transport vajehta
Avtobusad i tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas, velosipedoiden kortoman verk radab.
Rahvahidenkeskeine civiline Poznan'-Lavic-lendimport[2] (pol'š.: Port Lotniczy Poznań–Ławica im. Henryka Wieniawskiego, POZ / EPPO, 2,7 mln passažiroid vl 2023) sijadase vides kilometras päivlaskmha lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Suren Britanijan lidnoihe, Evropan surihe lidnoihe, Dubaihe, Ammanha, om sezonižid čarterreisid Keskmeren i Egiptan lebutahoiže.
Homaičendad vajehta
Irdkosketused vajehta
- Lidnan oficialine sait (poznan.pl). (pol'š.) (saks.) (angl.)
| Poznan' Vikiaitas |
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||