Evropan regionad ÜRO:n mödhe:      Pohjoine Evrop      Päivlaskmaine Evrop      Päivnouzmaine Evrop      Suvine Evrop
Evrop kosmosaspäi.
Röun Azijanke.

Evrop (grekan kelel: Ευρώπη) om Evrazii-kontinentan pala (Azijanke ühtes) da üks' kudes Man kuiviš paloišpäi. Sijadase pohjoižel šurupoliškol, Evrazijan päivlaskmas.

Pind om 10,18 millionad km². Eläjiden lugu om 742 millionad ristitud (2013). 43 valdkundad, 8 rippujad territorijad da 7 valdkundad palahiženke rahvahidenkeskeiženke tundištusenke sijadasoiš Evropas. Kazahstan, Turkanma da Venäma sijadasoiš Evropas vaiše paloin.

Evropan sariden pind om läz 730 tuh. km², kaikiš suremb niišpäi om Sur' Britanii. Pol'sared ottas territorijan nelländest: Skandinavijan, Pirenejan, Balkanan, Apenninan, Kolan da toižed.

Ven klimat om Evropan tobmas palas. Evropan suvižed da päivlaskmaižed randad lainištab Atlantine valdmeri, pohjoižed randad — Jävaldmeri, Nordkap-nem' (pohjoižsaam. Davvenjárga) om röunaks niiden keskes kontinental, mugažo Islandii-sar' da Špicbergen-sarišt.

Volg, Dunai, Ural (röunaks) da Dnepr oma Evropan znamasižed joged. Järedad järved oma Ladog, Änine, Peipus, Venern, Balaton da Ženevan järv. Kaikiš korktemb čokkoim om El'brus (5642 m) Kavkazan mägisel'gal vai Monblan (4808 m) Francijan da Italijan röunal. Kaikiš alahamb čokkoim om Kaspijan meren tazopind (vajehtub, -27 m keskmäral).

Evropan eläjid da sündnuzid nimitadas evropalaižikš.

Evropeistik om disciplin, tedoidab Evropan oiktust, istorijad, literaturad, kelid i kul'turid.

IrdkosketusedRedaktiruida