Ispanii (isp.: España), täuz' oficialine nimituz — Ispanijan Kunigahuz (isp.: Reino de España [ˈreino ðe esˈpaɲa]), om valdkund Evropan suvipäivlaskmas, Keskmeren lodehližen i Atlantižen valdmeren Biskaižen lahten randoil. Pälidn da kaikiš suremb lidn om Madrid.

Ispanijan Kunigahuz
Reino de España
 Flag
Flag of Spain.svg
 Valdkundznam
Coat of Arms of Spain (corrections of heraldist requests).svg
Pälidn Madrid
Eläjiden lugu (2018) 49 331 076[1] ristitud
Pind 505 370 km²
Ispanijan Kunigahuz Reino de España
Kel' ispanijan
Valdkundan pämez' Filipp VI
Päministr Pedro Sančes
Religii hristanuskond, ateizm
Valüt evro (€) (EUR)[2]
Internet-domen .es[3]
Telefonkod +34
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2[4]

Vspäi 1982 om PAKO:n ühtnijaks (vaiše politižikš), vspäi 1986 om EÜ:n ühtnijaks.

Ispanii om diplomatižiš kosketusiš ÜRO:n kaikidenke valdkundoidenke-ühtnijoidenke.

IstoriiRedaktiruida

Vozil 1936−1939 Rahvahanikoiden soda tegihe Ispanijas. Frankon diktatur (1939−1975) oli sen rezul'tataks.

Vl 1812 ezmäine valdkundan Konstitucii (isp.: Constitución española) oli vahvištadud. Jäl'gmäine videnz'toštkümnenz' lugul Konstitucii[5] om vahvištadud vl 1978, se om väges voziden 1992 i 2011 vajehtusidenke.

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Ispanijan topografine kart.

Ispanii otab Pirenejan pol'saren nell' videndest. Valdkundal om maröunoid Portugalijanke päivlaskmas (röunan piduz — 1224 km), Andorranke (63 km) da Francijanke (646 km) pohjoižes, Surenke Britanijanke suves (Gibraltar, 1 km) da Marokonke (Seut-, Melilj da Penjon de Veles de la Gomer-pol'anklavad, 18 km). Ühthine röunoiden piduz — 1952 km. Sen ližaks, ma otab Atlantižen valdmeren Kanarižed sared da Keskmeren Balearižed sared. Ühthine randanpird om 4964 km.

Ispanii om üks' kaikiš mägikahižembiš Evropan maišpäi. Man keskmäine korktuz om 650 m meren pinden päl. Meset-mägitazangišt otab pol'valdkundad. Pirenejad oma pohjoižpäivlaskmas. Kaikiš korktemb čokkoim sijadase Kanarižiden sariden Tenerife-sarel — Teide-vulkan, 3718 metrad valdmeren pindan päl. Kaikiš pidembad joged oma Ebro[6] (910 kilometrad pitte) da Taho (ühthine piduz om 1007 km, sidä kesken Ispanijan territorijal — 730 km).

Klimatižed zonad oma lujas erazvuiččed. Randišton klimat om Keskmeren subtropine, räk da neps vodes läbi. Ispanijan südäipaloiden klimat om kontinentaline (penemba 500 mm sadegid vodes), sigä pakaižed oleskeldas tal'vel.

Londuseližed pävarad oma kivihil', bur hil', metallad (raudkivend, vas'k, hahktin, cink, magnii, uran, artut', vol'fram); toižed varad oma sauvondgips, kaolin, potaš, väghine mahuz, kala, gidroenergii.

Politine sistemRedaktiruida

 
Kunigahan pert'kulu Madridas.

Ohjandusen form om unitarine parlamentine konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om Filipp VI-kunigaz (vodes 2014 kezakun 19. päiväspäi).

Käskusenandai tobmuz om kaks'kodine parlament (kodid — Generaližed kortesad). Sen üläkodi om Senat (isp.: Senado) 266 ühtnijanke. Alakodi om Deputatoiden Kongress (isp.: Congreso de los Diputados) 350 ristitunke. Kaik rahvaz valičeb kaks'kodišt parlamentad nelläks vodeks. Agjoiden suimad pandas erasid Senatan ühtnijoid radnikusele.

Radonoigendai tobmuz om ohjastuz päministranke pämeheks. Valičendoiden jäl'ghe vägestajan partijan lideran pandas päministraks (isp.: Presidente del Gobierno).

Käskuzkundaline tobmuz om käskuzkundoiden sistem: Konstitucijan sil'mišpidandan organ — Konstitucine Käskuzkund (isp.: Tribunal Constitucional), ülembaine käskuzkundaline instancii — Ülembaine Käskuzkund (isp.: Tribunal Supremo), ülembaine kontrolirui organ — Lugendkäskuzkund (isp.: Tribunal de Cuentas).

Parlamentan ühtnijoiden valičendad oliba edel strokud, vn 2016 26. päiväl kezakud. Pedro Sančes radab päministran vodes 2018 kezakun 2. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagandRedaktiruida

   Kacu kirjutuz: Ispanijan administrativiž-territorialine jagand.

Ispanii jagase 17 avtonomižeks agjaks (isp.: comunidad autónoma) da 2 avtonomižeks lidnaks (isp.: ciudades autónomas) Afrikas (Seut i Melilj). Niiden ližaks, Ispanijan suverenižed territorijad oma olmas. Avtonomižed agjad alajagasoiš 50 provincijaks (isp.: provincias). Provincijad alajagasoiš ümbrikoikš, ümbrikod — sijaližikš municipalitetoikš.

EläjadRedaktiruida

Ispanijas elädas ispanijalaižed. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli 47 737 941 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om enamba 46 mln ristituid vspäi 2009 (immigrantoiden lugemata).

Augotižlibundan mödhe (2018, sündundan valdkund): ispanijalaižed — 86,4%, Marok — 1,8%, Romanii — 1,3%, toižed valdkundad — 10,5%.

Uskondan mödhe (2019): riman katolikad — 68,9%, ateistad — 11,3%, agnostikad — 7,6%, toižed uskojad — 2,8%, religijatomad — 8,2%, märhapanendata — 1,1%.

Toižed sured lidnad (enamba 500 tuh. ristituid vl 2013, surembaspäi penembha): Barselon, Valensii, Sevil'j, Saragos, Malag. Vl 2013 kaik oli 20 lidnad valdkundas enamba mi 200 tuh. eläjidenke. Lidnalaižiden pala oli 80,6% vl 2019.

IžanduzRedaktiruida

Šingotadud postindustrialine ekonomik, 14nz' surtte mail'mas (KSP läz 2 trln US$ vl 2019 tazostadud ostmižmahtusen mödhe). Radnikoiden 4,5% om ottud maižandushe, 14,8% ratas industrijas, 9,9% oma sauvojad, radajiden 70,7% om holitišiden sferas (2009). Läz kaik kivivoi i londuseline gaz importiruišoiš.

Znamasižed sarakod oma metallurgii, avto- i laivansauvomine, turizm (2nz' sija mail'mas vl 2017), transport, tekstiline i nahkkengiden, sömtegimišt, himine, zelliden i medicinižen kaluišton pästand. Maižandusen päine produkcii om villänkul'turad, maplodud da fruktad, olivanplodud i olivanvoi (1nz' sija mail'mas), kalakonservad.

Ispanijan päeksport om likkuimed (jüguavtod, lumiavtod, gol'favtod, koveritomad) da niiden varapalad (17%), elektrotehnine produkcii (läz 10%), sobad (läz 7%), fruktad da tomatad (läz 6%); toine eksport — zelläd (4%), kivivoi (4%), raud da teraz (2%), šinad (1%), vin (1%), keramine mozaik (1%). EÜ:n mad, Latinižen Amerikan valdkundad i Sur' Britanii oma pätorguindpartnörikš, Kitai möb importan 7% (2017).

HomaičendadRedaktiruida

  1. Sidä kesken läz 3 mln migrantoid, Ispanijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Edel 1999 vot — ispanijan peset.
  3. Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.
  4. Aigvöd Kanarižil saril oma tal'vel UTC+0, kezal UTC+1.
  5. Ispanijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
  6. Europos valstybių gamtinė geografija, Petras Lingė. Kronta, 2007 m. ISBN 978-9955-734-17-8.

IrdkosketusedRedaktiruida



Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Lihtenštein | Litvanma | Lüksemburg | Mad'jaranma | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pohjoižmakedonii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.