Gdan'sk (pol'š.: Gdańsk virktas [ˈgdaɲsk], kašub.: Gduńsk, vozil 1308−1466 da 1793−1945 oli Dancig-nimenke, saks.: Danzig) om lidn Pol'šanman pohjoižes. Se om Pomorjen sodaveikundan pälidn, kudenz' eländpunkt valdkundas eläjiden lugun mödhe, järed port Baltijan meren randal.

Gdan'sk
Gdańsk
 Lidnanznam
POL Gdańsk COA.svg
 Flag
Gdansk flag.svg
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2019) 470,907 ristitud
Pind 261,96 km²
Gdan'sk Gdańsk
Pämez' Aleksandra Dul'kevič
(viluku 2019—.
Aleksandra Dulkiewicz)
Telefonkod +48−58
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

IstoriiRedigeeri

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 997. Se sai lidnan statusad vl 1263. Nimitihe langenijan merhe Gdan'-jogen mödhe (pol'š.: Gdania kašuban augotižlibundal), sen nügüdläine nimituz om Motlav.

Vl 1939 Saksanma ezini tarbhaičendoid pörta lidn i antta levedoid teid ühtenzoitmaha Päivnouzmaiženke Prussijanke. Pol'sanman pučind tegihe Toižen mail'man sodan formaližeks süks.

Gdan'sk šingotase kivivoihimižel i himižel tegimištoil, laivansauvomižel da laivankohendusel, sömtegimištol. EÜ:n turizman znamasine keskuz kezaaigan. Jartalin ümbriradmižen edheotandad sijaližel torhudel.

Geografijan andmusedRedigeeri

Lidn sijadase Baltijan meren suvižel randištol, Gdan'skan lahten suvirandal, 0..180 m ü.m.t. korktusil. Om konurbacijas Gdin'-meriportanke i Sopot-kurortlidnanke. Kaks' joged jokstas lidnas: Radun' (103 km pitte, pol'š.: Radunia) i Motlav (Motława 68 km pitte), jäl'gmäine ühtenzoitase Lenivkanke — Vislan del'tan hijamanke, laivanlikund om olmas.

Klimat om ven pehmed, valdmeren i kontinentaližen röunal. Voz'aigad oma erigoittud sel'ktas.

EläjadRedigeeri

Vl 2014 lidnan ristitišt oli 461 489 eläjad. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Vspäi 1980 ristitišt vajehtase 456..470 tuhad eläjid röunoiš.

Läz 750 tuhad eläjid om Truimästo-lidnaglomeracijas (2017, pol'š.: Trójmiasto «koumekerdaine lidn»), se om nellänz' surtte valdkundas.

HomaičendadRedigeeri


IrdkosketusedRedigeeri



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)