Sobad oma kaik omblendtegesed, kudambid ristit paneb ičheze. Sobad oleldas kanghaspäi, šaržaspäi, nahkaspäi da karvaspäi. Ristit paneb sobid kaičemha ičeze hibjad ümbrišton pahan valatoitusespäi (sän arvoimižed, gavedid, toksižed substancijad). Mugažo estetine funkcii om sobil, se sädab ristitun mel'kuvad (imidž), i sen tagut kactas hänen kundaližiš roliš.

Čomitesed, aksessuarad, sugitez da makijaž ližatas sobihe (naižiden päazjas).

Sobiden istorii

vajehta

Aigaline Keskaig

vajehta

Aigaližen Keskaigan evropalaižiden sobiden stil' muštatab Rahvahiden Suren sirdmižen aigan polhe. Ne oliba karvakahad da nahkaižed vihmsobad, kaičendsobiden nahkaižed da luižed elementad, primitivižed kengäd da hatrad štanoiden täht. Pit'kad da lühüdad tunikad, kudambid sobdäs ühten toižhe; vihmsobad nahkoišpäi vai ombletud kanghan teroišpäi, ühthesidoihe niid čomitadud vai ei rihmoil. Štanad oliba lühüdad pol'vihesai (vai kombuihesai); pit'kad kingitadud hatril kindrile vai ottud nahkaižil čulkil.

Möhäine Keskaig

vajehta

Jumalankodikundan valdoičendan pord märiči keskaigaižen ristitun elonmahtust da kundan socialižid röunoid. Ristankandajiden mänendad (1095-1270) abutiba Päivnouzmman modan levigandusele Evropadme. Sobiden tegimišt oli primitivine da goll', sen tagut tehmine oli unificiruidud. Sidä vaste, soban mülü da suruded oliba sured, znamasižed. Ricariden turnirad sünduiba «rodun» kostümid. Ned oliba kirjavikš, asimmetrižiden kuvidenke, turniriden ekipiruindan mödhe (somused, štandartad, rodunznamad, heboiden poponad).

Uz' Aig

vajehta

XIX. voz'sadal purumašinad da elektrust sädihe, sen tagut manufakturoiden tehnologijad saiba ut korktut. Vl 1790 Žozef Mari Žakkar sädi ühtennimižiden staviden, se lujeni poimetišen tarkoiktust da kanghiden tehmižen pigut. Mašinoil ratud sobad tegihe odvaks kaikiden ristituiden täht. Edel sidä sobad jämedan ümbriradmižen materiališpäi dominiruiba, a sobid hoikiš materiališpäi vaiše aristokratad da elokahad ristitud panihe. Necil pordolpäi nügüdläižed sobiden tipad tuliba meihepäi: hibjan kabardajad sobad, lühüdan hijamanke, kezaližed da tal'veližed, muzevan mujun kanghišpäi. Sanitariž-gigijenižiden da ekonomižiden arvoimižiden paremboičend vei sihe azjaha, miše Evropan da Pohjoižamerikan ristituiden enambuz paneškanzi alembaižid sobid.

Sobiden nügüdläižed toižendad

vajehta

Nece jaguz om sätud openduzkirjoiden[1][2] mödhe.

Kodiš kävutadud sobad

vajehta

Nened sobad oma pidamha kundaližiš sijiš da kodiš tobjimalaz.

Alajagadas toižendoikš:

  • Kodihine — komfortižed funkcionaližed sobad panemha joudjal aigal.
  • Jogapäiväline — lähtemha kodišpäi — radole (voib olda dress kod), adivoihe, aigtegoile. Se pidab kožuda situacijha, ristitun mel'kuvad formiruib.
  • Tulemha — sobad üläihastusen, vasthaotandan, praznikan, pühänikan täht. Sättub dress kodale.
  • Kacumha — erazvuiččed sobad edestusen, lavastusen täht (cirk, teatr, kino). Nened sädod sätas akt'oran mel'kuvad.
  • Lebaidamha — matkadajiden, mecnikoiden, ongitajiden täht.

Nacionaližed sobad

vajehta

Etnižed sobad voidas olda jogapäiväižikš, tulemha, veroid panemha eloho. Mugoižed sobad kaitas rahvahansädoiden veroid.

Sportsobad

vajehta

Sportsobiden sädamižen aigan kactas nenihe arvoimižihe da tedoihe: ergonomik, madal lämuz, kastumatomuz, lujetud higostund, satatesenvastaižuz da toižed kaičendmahtused.

Tehmižsobad

vajehta

Erasiden sarakoiden radnikad pandas sobid lujetud kaičendmahtusenke: tegimišt, maižanduz, medicin, transport. Mugoižed sobad kaitas ristituid varuližiš satatesišpäi kožumatomiš arvoimižiš. Sobad oma pölünvastaižed da redunvastaižed.

Uniform

vajehta

Uniform om märitud büdžetorganizacijoiden radnikoiden da valdkundmehiden täht.

Soban suruded

vajehta
Lühenduz Lühendusen augotižlibund Vepsän znamoičend Mužiksuruded (Venäma) Naižsuruded (Venäma)
XS eXtra Small Lujas pen' 44 42
S Small Pen' 46 44
M Medium Keskmäine 49 46
L Large Sur' 50 48
XL eXtra Large Lujas sur' 52 50
XXL eXtra eXtra Large Lujas-lujas sur' 54-56 52
XXXL 58-60 54

Sobihe sidodud vepsän muštatišed i ozoitesed

vajehta

Muštatišed

vajehta
  • Ala opete ühtel kädel kudomaha paidad.
  • Mez' ei voi olda sobita.
  • Miččed oma kadjad, ka mugoi räcin-ki. (mitte mužik, mugoine ak-ki)
  • Miččed radod, mugomad sobad-ki.
  • Pen't reigud ed kohenda, sur' linneb — ka tacid. (pidab tehta aigaižel, ičeze aigal)
  • Sömäta joksed läbi pöudos, a alasti ei sa.
  • Äipäiv sanui: minun täht soba hot' kulu da puhtaz. Stroičanpäiv sanui: a minun täht soba hot' pautnasine da uz'.

Ozoitez

vajehta
  • Pen' Makaraine kaikid sobitab. (negl)

Kacu mugažo

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Силаева М.А. Пошив изделий по индивидуальным заказам: учебник для начального профобразования. 7-е изд., перераб. — М.: ИЦ Академия, 2012. — Lp. 6. ISBN 978-5-7695-5673-9. (ven.)
  2. Радченко И.А. Основы конструирования и моделирования одежды: учебник для начального профобразования. 1-е изд. — М.: ИЦ Академия, 2012. — Lp. 11. ISBN 978-5-7695-8444-2. (ven.)

Irdkosketused

vajehta