Cink

Cink (Zn — zincum latinan kelel) om 30nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahtendestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahtenden gruppan laptalagruppas, IIB), tabluden nelländes periodas.

Puhthan cinkan tukuižed ühten kubižen santimetran kohtha

30	0 0 0 2 18 8 2
Zn 65,38
Cink

Ühthine harakteristik

Cink om levitadud Man kores keskmäras (0,0083 %), ei voi löuta sidä puhthas olendas. Šveicarine Paracel's-lekar' mainiti elementad latinan kelel ezmäižen «Liber Mineralium II»-kirjas, saksan kelen Zinke-sanaspäi «pi», cinkan kristallad oma negloiden pojavad.

Metall om nellänz' kävutamižen lugumäran mödhe raudan, alüminijan i vas'ken jäl'ghe. Ristitun täuz'kaznu hibj mülütab cinkan kaks' grammad, fermentoiš tobjimalaz, se om tarbhaine mikroelement. Erased zolotuhheinäd kogotas cinkad. Cinkan ioniden hätkeline paineg om toksine.

Avaidusen istorii

Vl 1738 britanine (anglijalaine) Uil'jam Čempion-metallurg sai puhtast cinkad ezmäižen kerdan distilläcijan mahtusel i sai patentad mahtuses. Vl 1743 hänen ohjandusen al saudihe tegint Bristoliš samha cinkad. Vl 1746 germanine Andreas Sigizmund Marggraf-himik sädi cinkan samižen pojavad tehnologijad da ümbrikirjuti sidä detališ, i lugetas cinkan avaidajaks arni händast.

Fizižed ičendad

Element om hudr taivazmavauged metall. Cink om kattud hapandusen kerthel normaližiš arvoimižiš. Metall om dropk honuzližel lämudel, irgän cinkan plastižuz tuleb lämbitamižen jäl'ghe +100..120 Cel'sijan gradushasai.

Atommass — 65,38. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,14 g/sm³. Suladandlämuz — 692,68 K (419,53 C°). Kehundlämuz — 1180 K (907 C°).

Londuseline cink kogoneb vides stabiližes izotopaspäi: ⁶⁴Zn (49,2 %), ⁶⁶Zn (27,7 %), ⁶⁷Zn (4,0 %), ⁶⁸Zn (18,2 %), ⁷⁰Zn (0,6 %). Tetas mugažo 25 ratud radioaktivišt izotopad 54..63, 65, 69, 71..83 atommassanke, i niiden kümne izomärad. Kaikiš hätkemb čihodai om ⁶⁵Zn 244 päiväd pol'čihodamižen pordonke, sid' ⁷²Zn (T_½=46,5 časud) i ⁶²Zn (9,2 časud), mugažo ^69mZn-izomär (13,8 časud). Radioaktivižed izotopad hajetas protonižen (nomer 54), β- i protonižen (nomer 55, 57..59), β- i neitronižen (nomerad 79..81) vai muite β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš vas'keks vai gallijaks, cink-54 nikelikš, izotopad 55, 57..59 — vas'keks i nikelikš.

Himižed ičendad

Cink sädab amfoterižid ühtnendoid, reagiruib muiktusidenke i muglidenke vas'ken ioniden olendas. Om reakcijoid galogenidenke i hal'kogenidenke lämbitamižes. Muigotandmärad: +2 (tobjimalaz), +1, 0 i −2 harvoin. Ei ole oiktoid reakcijoid nenidenke elementoidenke: vezinik, bor, hil'nik, azot, ola.

Il'mas cink kattase ZnO-hapandusen hoikal kerthel. Lujan lämbitamižen statjas palab amfoterižen vauktan ZnO-hapandusen säten:

${\ce {2 Zn + O2 -> 2 ZnO}}$

Järgeližen puhthuden cink reagiruib muiktusiden segoitesidenke aktivižikš (vezinikan samižen laboratorine mahtuz):

${\ce {Zn + 2 HCl -> ZnCl2 + H2 ^}}$

${\ce {Zn + H2SO4 -> ZnSO4 + H2 ^}}$

i mugliden segoitesidenke:

${\ce {Zn + 2 NaOH + 2 H2O -> Na2[Zn(OH)4] + H2 ^}}$

gidroksocinkatid säten. Lujan puhthuden cink ei tege reakcijad muiktusiden i mugliden segoitesidenke.

Irdkosketused

• Cink webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz cinkas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)