Buddizm

Buddizm (sanskr.: बुद्ध धर्म buddha dharma, pali: बुद्ध धम्म buddha dhamma «vauvhatujad openduz», kit.: 佛教 fójiào) om üks' mail'manreligijoišpäi, nellänz' surtte uskojiden lugun mödhe. «Buddizm»-termin om tehtud evropalaižiden melel 19. voz'sadas.

Buddizman uskojiden lugu valdkundoiden mödhe vl 2014

Religii om sündnu Amuižes Indijas 1. voz'tuhan keskes edel m.e., leviganzi Suviazijan maihe, Mongolijan, Kitain i Japonijan valdkundoihe, 20. voz'sadal — mail'madme. Nügüd'aigan läz ei ole buddizman polestajid Indijas. Kaik 450..500 mln uskojid om olmas mail'madme (2010). Buddizman polenpidajad elädas Venäman koumes regionas: Burätii, Kalmikii, Tuv.

Buddizm erineb lujas «Kirjan» religijoiden rindataden: ei ole jumalad, gräkhiden kohendust, igähišt henged, lopulišt todust i absolütišt uskoližust, magijan šingotez om kel'tud. Sil-žo aigal mail'miden lugu om lopmätoi, tedoline todestuz otase todeks, rideltas reinkarnacijan (toštmižsündundan) voimuses, i sab buddizman uskojile olda toižen-ki religijan polenpidajan. Lugetas filosofijaks Japonijas. Pühäpertid nimitasoiš pagod:oikš i stup:oikš (suburganikš).

Galerei

• 

  Kakusandha-budda

• 

  Konagama-budda

• 

  Kassapa-budda

• 

  Gautama-budda

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.