Francijan kel'
Francijan kel' (ičeze nimituz: Français) om üks' gallo-romanižiš, indoevropižiš kelišpäi. Se om Francijan, Kanadan, Monakon, Bel'gijan, Šveicarijan, Lüksemburgan da erasiden Afrikan i Valdmerimaiden valdkundoiden oficialine kel'.
Pagižijoiden lugu om 274 millionad ristituid (2014) kuti mamankel' i toine kel', sidä kesken 76 mln ristituid (2012) kuti mamankel'. Francijan kirjkel' om latinan kirjamišton pohjal. Reguliruindorganizacijad oma Francijan akademii (fr.: Académie Française, vspäi 1635, sijadase Parižas) i Francijan kelen Kvebekan ohjastuz (fr.: Office québécois de la langue française, OQLF, vspäi 1961, sijadase Monreališ).
Lugusanad
vajehta- un / une [œ̃] — üks'
- deux [dø] — kaks'
- trois [tʁwɑ] — koume
- quatre [katʁ] — nell'
- cinq [sɛ̃k] — viž
- six [sis] — kuz'
- sept [sɛt] — seičeme
- huit [ɥit] — kahesa
- neuf [nœf] — ühesa
- dix [dis] — kümne
- vingt [vɛ̃] — kaks'kümne
- trente [tʁɑ̃t] — koumekümne
- cent [sɑ̃(t)] — sada
- mille [mil] — tuha
Frazad
vajehta- Bonjour! (oficialižikš) / Salut! (oficialitomikš) — Tervhen!
- Comment vous appelez-vous? (oficialižikš) / Comment t’appelles-tu? (oficialitomikš) — Kut teid kuctas? / Kut sindai kuctas?
- D'où venez-vous? — Kugalaine olet?
- Où vivez-vous? — Kus tö elät?
- Au revoir! — Nägemižhesai!
- Merci. — Kitän.
Irdkosketused
vajehta- Francijan kelen levigandmižen agentuz verhiš maiš (fle.fr). (fr.) (angl.) (isp.)
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |