Judaizman atributad: šofar, jad (ozutim Toran lugendan aigan), Tanah, loičendkirj, tohuzjaugad, hodr etrogan täht, krušk pezemha käzid

Judaizm (amuižgrek.: Ἰουδαϊσμός Ioudaismos) om evrejalaižiden religiozine i rahvahaline mail'mannägend, avraamine religii. Se om üks' kaikiš amuižembiš monoteistižiš religijoišpäi i kaikiš amuižemb eläb mugoine religii. Tetab istorine jäl'ghetuleskelend lugeb 3 tuhad vozid. Nimituz libub evr.: יהודה Jehudah-sanaspäi «Judejan kunigahuz».

Judejalaižed oma etnosocialine jouk, se mülütab evrejalaižid sündnundan mödhe i tulnuzid kändmižel judaizmha. Vl 2015 judejalaižiden lugumär mail'mas oli 14,3 mln ristituid vai Man ristitišton 0,2%, sidä kesken koume seičemendest elädas Izrailiš, toine koume seičemendest — AÜV:oiš i Kanadas, toižed judejalaižed elädas Evropas päpaloin.

Judaizman uskojad mülütadas čuradusihe, augotihe niid 19.-20. voz'sadal. Päižed čuradused oma ortodoksaline, reformistine i konservativine. Ortodoksaline judaizm (enamba 4 mln polenpidajid) alajagase nenihe sarakoihe: litvakad (litvaižed evrejalaižed), hasidizm, ortodoksaline modernizm, religiozine sionizm. Pühäpertin nimi om sinagog.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida

  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.