Judaizm (amuižgrek.: Ἰουδαϊσμός Ioudaismos) om evrejalaižiden religiozine i rahvahaline mail'mannägend, avraamine religii. Se om üks' kaikiš amuižembiš monoteistižiš religijoišpäi i kaikiš amuižemb eläb mugoine religii. Tetab istorine jäl'ghetuleskelend lugeb 3 tuhad vozid. Nimituz libub evr.: יהודה Jehudah-sanaspäi «Judejan kunigahuz».

Judaizman atributad: šofar, jad (ozutim Toran lugendan aigan), Tanah, loičendkirj, tohuzjaugad, hodr etrogan täht, krušk pezemha käzid

Judejalaižed oma etnosocialine jouk, se mülütab evrejalaižid sündnundan mödhe i tulnuzid kändmižel judaizmha. Vl 2015 judejalaižiden lugumär mail'mas oli 14,3 mln ristituid vai Man ristitišton 0,2%, sidä kesken koume seičemendest elädas Izrailiš, toine koume seičemendest — AÜV:oiš i Kanadas, toižed judejalaižed elädas Evropas päpaloin.

Judaizman uskojad mülütadas čuradusihe, augotihe niid 19.-20. voz'sadal. Päižed čuradused oma ortodoksaline, reformistine i konservativine. Ortodoksaline judaizm (enamba 4 mln polenpidajid) alajagase nenihe sarakoihe: litvakad (litvaižed evrejalaižed), hasidizm, ortodoksaline modernizm, religiozine sionizm. Pühäpertin nimi om sinagog.

Homaičendad

vajehta


Irdkosketused

vajehta
  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.