Sagud

sömprodukt, kudambad tehtas maidospäi

Sagud om kova vai pol'kova sömprodukt, kudambad tehtas maidospäi.

Saguden erazvuiččed sortud

MülündRedigeeri

Saguded kogotas vauktušišpäi (25 procenthasai), maidrazvaspäi (koumhesai videndest) i mineraloišpäi (3,5 procenthasai i keitandsol). Om nenid vitaminoid: A, B1, B2, B12, C, D, E, PP. Saguden vauktušad sättudas sömänsulatusele enamba mi maidon. Organizm otab saguden sötmižsubstancijoiden 98..99%. Saguziden ekstraktivižed substancijad ližatas litud.

Söndprodukt om ičeze rodun maidon koncentratoraks, sen vauktušad, razvad i mineraližed komponentad oma läz siš-žo proporcijas. Kal'cijan i fosforan mülü om znamasine, ned saguden substancijad oma optimaližes balansiruidud rindatuses.

KlassifikaciiRedigeeri

Irdnägun mödhe saguded oleldas veresad, pehmdad hoikanke korenke (vauktanke södabanke vilikonke), pehmdad pestud korenke, saguded taivazmanke vilikonke (sinivauvaz sagud), pressuidud i keittud-pressuidud. Toižendad oleldas mugažo al'buminižed, sulatud, segoitadud kategorijan. Om harvoid toižendoid, oz., saksan sagud hapamaidospäi, norvegijan koričma sagud (brünust).

Brinz om sagud lambhan maidospäi.

Jagadas saguzid tehmižen tehnologijan mödhe: kovad, pehmdad, solvezikahad, ümbriratud (sulatud).

HomaičendadRedigeeri



  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.