Avaita pämenü


Pariž (francijan kelel: Paris [paˈʁi]) om Francijan pälidn da kaikiš järedamb lidn. Se om valdkundan kaikiš znamasižemb ekonomine da kul'turine keskuz, Il'-de-Frans-regionan administrativižeks keskuseks mugažo.

Pariž
Paris
 Lidnanznam
Grandes Armes de Paris.svg
 Flag
Flag of Paris with coat of arms.svg
Valdkund Francii
Eläjiden lugu (2014) 2 241 346 ristitud
Pind 105,4 km²
Pariž Paris
Pämez' Ann Idal'go
(sulaku 2 014—)
Telefonkod +33-1
Aigvö tal'vel UTC+1 
kezal UTC+2

Südäiolend

Geografijan andmusedRedaktiruida

Parižan sijaduz om valdkundan pohjoižpoles, Senanjogen molembil randoil. Parižas om eräzvuiččiden rahvahankeskeižiden organizacijoiden päfaterid. Megapolisan pind om 105,4 km².

EläjadRedaktiruida

Eläjiden lugu om enamb 2,3 millionad ristituid, no kaikes Parižan aglomeracijas eläb jo enamb 12 millionad ristituid (vn 2014 andmused). Se on üks' EÜ:n järedambiš aglomeracijoišpäi.

TransportRedaktiruida

Pariž om mugažo jalos znamasine transportsol'm. Siš om 5 lendimportad: Šarl'-de-Gol' (toine aeroport Evropas passažiroiden lugun mödhe Londonan «Hitroun» jäl'ghe), Orli, Le Burže (kudambha tehtas tutab aviasalon), Varti i Bove.

Kaik om seičeme päraudtestancijad lidnas. Vodespäi 1900 metropoliten radab, se om koumanz' surtte Evropas Londonan da Budapeštan metropolitenoiden jäl'ghe.

Mel'heižtahodRedaktiruida

Pariž om Francijan znamasine turistine keskuz. Siš om äi mail'man tetabid mel'heižtahoid: Parižan Jumalanmaman päjumalanpert', Luvran muzei, Elisejan pöudod. Ažurine raudaine Ejfelän čuhunduz om Parižan simvolan.

Rahvahidenkeskeižed kosketusedRedaktiruida

Vodespäi 1956 Rim om Parižan üks'jäine sebruzlidn («Vaiše Pariž om Riman arvoine; vaiše Rim om Parižan arvoine»). No Parižal om völ enamb 40 partnörlidnad (sidä kesken Moskv i Piter).

SportRedaktiruida

Pariž om voziden 1900 da 1924 Kezaližiden Olimpižiden vändoiden lidn.

GalereiRedaktiruida

 
Parižan päivlaskmpol'žen palan panoram öl.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida