Pariž

Pariž (francijan kelel: Paris [paˈʁi]) om Francijan pälidn da kaikiš järedamb lidn. Se om valdkundan kaikiš znamasižemb ekonomine da kul'turine keskuz, Il'-de-Frans-regionan administrativižeks keskuseks mugažo.

Pariž
Paris

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Francii
Eläjiden lugu (2014)	2,241,346 ristitud
Pind	105,4 km²
Pämez'	Ann Idal'go (sulaku 2014—. Anne Hidalgo)
Telefonkod	+33−1
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Geografijan andmused

Parižan sijaduz om valdkundan pohjoižpoles, Senanjogen molembil randoil. Parižas om eräzvuiččiden rahvahankeskeižiden organizacijoiden päfaterid. Megapolisan pind om 105,4 km².

Eläjad

Eläjiden lugu om enamb 2,3 millionad ristituid, no kaikes Parižan aglomeracijas eläb jo enamb 12 millionad ristituid (vn 2014 andmused). Se on üks' EÜ:n järedambiš aglomeracijoišpäi.

Transport

Pariž om mugažo jalos znamasine transportsol'm. Siš om 5 lendimportad: Šarl'-de-Gol' (toine aeroport Evropas passažiroiden lugun mödhe Londonan «Hitroun» jäl'ghe), Orli, Le Burže (kudambha tehtas tutab aviasalon), Varti i Bove.

Kaik om seičeme päraudtestancijad lidnas. Vodespäi 1900 metropoliten radab, se om koumanz' surtte Evropas Londonan da Budapeštan metropolitenoiden jäl'ghe.

Mel'heižtahod

Pariž om Francijan znamasine turistine keskuz. Siš om äi mail'man tetabid mel'heižtahoid: Parižan Jumalanmaman päjumalanpert', Luvran muzei, Elisejan pöudod. Ažurine raudaine Ejfelän čuhunduz om Parižan simvolan.

Rahvahidenkeskeižed kosketused

Vodespäi 1956 Rim om Parižan üks'jäine sebruzlidn («Vaiše Pariž om Riman arvoine; vaiše Rim om Parižan arvoine»). No Parižal om völ enamb 40 partnörlidnad (sidä kesken Moskv i Piter).

Sport

Pariž om voziden 1900 da 1924 Kezaližiden Olimpižiden vändoiden lidn.

Galerei

• 

  Triumfaline verai öl

• 

  Eifelän čuhunduz

• 

  Uz' Defans-lidnanrajon

• 

  Parižan Jumalanmaman päjumalanpert'

• 

  Luvran muzei

Parižan päivlaskmpol'žen palan panoram öl.

Irdkosketused

• Lidnan oficialine portal (paris.fr). (fr.) (angl.) (isp.)