Voronež (ven.: Воронеж) om millionerlidn da lidnümbrik Venäman päivlaskmas. Se om Voronežan agjan administrativine keskuz i kaikiš suremb lidn, järed openduzkeskuz, «sodahoštusen lidn»-arvnimenke (vspäi 2008), Voronežan aglomeracijan keskuz (1,3 mln rist.).

Voronež
Воронеж
 Lidnanznam
Coat of arms of Voronezh.png
 Flag
Flag of Voronezh.png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2019) 1 054 111 ristitud
Pind 596,51 km²
Voronež Воронеж
Pämez' Vadim Kstenin
(sulaku 2 018—)
Telefonkod +7-473-xxx-xxxx
Avtokod 36, 136
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

IstoriiRedaktiruida

Eländpunktan aluz om pandud vl 1586 kuti lidnuz lidnan statusanke kaičemha tahondad kalaidajiden heimoiden londoid vaste. Vn 1748 semendkus lämoipalo mureni lidnan edelišt keskust.

7. heinku 1942 — 25. viluku 1943 oma lidnan palahižen okkupacijan datad Suren voinan aigan, Voronežan pertišton 92% oli pandud mantazole.

Voronež šingotase tegimišton nenil sarakoil: himine, mašinansauvomine (avia- da raudtetransportine, torviden i kaivuzmašiništ), sömtegimišt, elektronine, meblin edheotandad.

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Voronežan administrativižed rajonad:
1. Raudteiden rajon
2. Keskuzrajon
3. Kominternan rajon
4. Leninan rajon
5. Nevondkundaline rajon
6. Hurarandaine rajon

Lidn sijadase agjan lodehes, ühtennimižen jogen muugotil randoil (Voronežan vezivaradim, Donan hura randpol'), 154 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Hural randal reljef om tazo da madal, oiktal randal — kukhikaz, 100..160 m korktusil. Voronežan keskuz sijadase 8 kilometras Donaspäi. Muga nimitadud «Voronežan pol'sar'» sijadase Donan da Voronežan vezivaradimen keskes. Lidn seižub mecstepin rajonan suves. Matkad Moskvhasai om 515 km pohjoižhe. Lähembaine lidn om Semiluki ani päivlaskmha Donan vastrandal.

Voronež om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Se jagase kudeks administrativižeks rajonaks. Om ümbärtud viden rajonan territorijal. Edeline lidnan pämez' om Aleksandr Viktorovič Gusev (2013 — sulaku 2018).

EläjadRedaktiruida

Vl 1913 lidnan ristitišt oli 94 800 ristitud. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 975 373 ristitud. Vozil 2010−2011 enamba kaks'kümned ezilidnan žilod ližaduihe lidnümbrikho, kahtes vodes lidnan ristitišt sureni 136 tuhan ristituid. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 87,2%, ukrainalaižed — 0,9%, armenijalaižed — 0,4%, toižed rahvahad — 1,5%, rahvahuden ozutandata — 10,0%.

Nened pühäpertid oma avaitud lidnas: ortodoksine hristanuskond — ph. Oleksijan Akatov-naižjumalankodi, Jumalanmaman Blagoveššenjan i Katken päjumalanpertid, läz 70 jumalanpertid i 10 časounäd[1], riman katoline jumalankodikund — loičendpert', protestantizm — 6 jumalanpertid (sidä kesken baptizm 2, lüteranine jumalankodikund 1, metodizm 3), judaizm — 1 pühäpert'.

TransportRedaktiruida

Avtobusad, trolleibusad da maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Nell' avtotesildad, raudtesild da avtote Voronežan padoseinädme ühtenzoittas Voronežan vezivaradimen randoid.

Vl 1868 raudte tuli Voronežha. Koume päraudtestancijad ratas lidnas: Voronež I, Voronež-Kurskii i Pridač (Voronež-Suvine).

Rahvahidenkeskeine civiline Voronež-lendimport Petr I nimed (VOZ / ВРН, ende Čertovickoje, 853 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase 10 kilometras pohjoižhe lidnan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan i Keskuzazijan maihe, Venämadme tobjimalaz, mugažo čarterreisid lebutahoiže; Moskvan regionan varalendimport. Sen ližaks Baltimor-sodalendimpöud da aviategimen Pridač-lendimpöud oma lidnan röunoiden südäimes.

HomaičendadRedaktiruida

  1. Voronežan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

IrdkosketusedRedaktiruida



Voronežan agjan lidnad
Bobrov | Bogučar | Borisoglebsk | Buturlinovk | Ertil' | Kalač | Liski | Novohopörsk | Novovoronež | Ostrogožsk | Pavlovsk | Povorino | Rossoš | Semiluki | Voronež


Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež