Ivanovo

Ivanovo
Иваново
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2022)	399,983 ristitud
Pind	104,84 km²
Pämez'	Vladimir Šaripov; (kül'mku 2016—,; Владимир Шарыпов)
Telefonkod	+7−4932-xxx-xxx
Avtokod	37
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Ivanovo (ven.: Ива́ново) om lidn da lidnümbrik Venäman päivlaskmas. Se om Ivanovon agjan pälidn da kaikiš suremb lidn. Om ümbärtud Ivanovon rajonan territorijal, sen administrativine keskuz (ei ole rajonan palaks).

Istorii vajehta

Lidnan aluz om pandud vl 1871 enččen Ivanovo-külän (om tetab 15. voz'sadaspäi) da Voznesenskii-posadan sijas. Vhesai 1932 nimitihe lidnad Ivanovo-Voznesensk:aks.

Ivanovon ižandusen znamasižed sarakod oma tekstil'tegimišt, sömtegimišt, mašiništonsauvomine (mašinad programohjandusenke, avtolibutimed), turizm i torguind.

Geografijan andmused vajehta

Lidn sijadase vanoikahas tahondas, seižub Uvod'-jogen molembil randoil (Volgan bassein), 120 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Varatoittas vedel Uvodin vezivaradimespäi. Matkad Moskvhasai om 290 km suvipäivlaskmha. Lähembaižed järedad lidnad oma Vladimir 103 km suvhe orhal vai 115 km avtotel, Jaroslavl' 100 km lodeheze orhal i Kostrom 100 km pohjoižhe.

Ivanovo jagase rajonikš vspäi 1936. Kaik om nell' administrativišt rajonad vspäi 1979, käskusenandai tobmuz om ühthine.

Eläjad vajehta

Ivanovo om levedali tutab valdkundas kut «Venäman tekstiline pälidn» (Текстильная столица России) i «Neičeižiden lidn» (Город невест).

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 408 330 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli läz 480 tuhad eläjid vozil 1987−1993. Läz 650 tuhad ristituid elädas lidnaglomeracijas, hö ottas koume videndest agjan ristitištos.

Ortodoksižen hristanuskondan läz nell'kümned pühäpertid^[1] oma olmas lidnas: Jumalanmaman Emäganpäivän kafedraline päjumalanpert' mez'jumalankodiš, Spasan Toižetamižen päjumalanpert', läz 26 jumalanpertid i 11 časounäd. Riman katoline Sündun Voznesenjan tulendan jumalanpert' i protestantizman pühäpertid om saudud lidnas. Islaman pämečet' om avaitud vl 2003.

Seičeme ičevuittušt üläopendusen aluzkundad ratas Ivanovos: Ivanovon valdkundaline universitet^[2], politehnine, himiž-tehnologine i energetine universitetad, medicinine, maižanduz- i lämoipalonvastaižpäzutandakademijad.

Transport vajehta

Avtobusad, trolleibusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Raudtestancii om olmas vspäi 1894 «Moskv — Kinešm»-raudtekeskustal. Ivanovo om järed raudtesol'm, sortiruindstancii om olmas, om raudteid Moskvaspäi Vladimiran kal't i Jaroslavlihesai.

Koume lendimportad om olmas, no vaiše Ivanovo-Suvine-lendimport^[3] (ИВВ / IWA / UUBI, 68 tuh. passažiroid vl 2021) om federaline civiline. Se sijadase seičemes kilometras suvipäivlaskmha lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Piterihe i Sočihe, om sezonreisid Kaliningradannoks.

Galerei vajehta

Lidnan tobmuden sauvuz Revolücijan torgul (2016)
Spasan Toižetamižen päjumalanpert', vn 2015 nägu
Vvedenskii-naižjumalankodi i Jumalanmaman Tulendan Pühäpertihe jumalanpert', vn 2015 nägu
Bumagtehnižiden tegesiden fabrik vl 2018
Sur' Ivanovon manufaktur vl 2018
Ivanovon valdkundaline universitet, päine sauvuz (2020)
Ivanovon valdkundaline teatraline kompleks (vai Čomamahtoiden pert'kulu, 2015)
«Serebränii gorod»-torguimižbobuštuzkeskuz (2015, Hobed lidn, om avaitud vl 2002 kudondfabrikan sauvuses)
Ivanovo-Suvine-lendimportan terminal vl 2010
Ivanovo-päraudtestancijan sauvuz vl 2021

Homaičendad vajehta

↑ Ivanovon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
↑ Ivanovon valdkundaližan universitetan sait (ivanovo.ac.ru). (ven.) (angl.)
↑ Ivanovo-lendimportan sait (ivanovo.aero). (ven.)

Irdkosketused vajehta

Ivanovo Vikiaitas

	Ivanovon agjan lidnad
	Furmanov \| Gavrilov Posad \| Ivanovo \| Jurjevec \| Juž \| Kinešm \| Kohm \| Komsomol'sk \| Navoloki \| Plös \| Privolžsk \| Pučež \| Rodniki \| Šui \| Zavolžsk \| Teikovo \| Vičug

	Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ol \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnogorsk \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskv \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' (de fakto) \| Sevastopol' (de fakto) \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Uz'lidn \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Uf \| Ulan Ude \| Ul'janovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[1] Ivanovon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[2] Ivanovon valdkundaližan universitetan sait (ivanovo.ac.ru). (ven.) (angl.)

[3] Ivanovo-lendimportan sait (ivanovo.aero). (ven.)

[1]

[2]

[3]

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2022)	399,983 ristitud
Pind	104,84 km²

Pämez'	Vladimir Šaripov (kül'mku 2016—, Владимир Шарыпов)
Telefonkod	+7−4932-xxx-xxx
Avtokod	37
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)