Bogučar
Bogučar (ven.: Богуча́р) om Venäman lidn da lidnankund Voronežan agjan suves. Se om Bogučaran rajonan administrativine keskuz da pala.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2020) | 11,048 ristitud |
Pind | 13,25 km² |
Pämez' | Viktor Jenin (reduku 2015—) |
Telefonkod | +7−47 366-xx-xxx |
Avtokod | 36, 136 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii
vajehtaEländpunktan aluz om pandud vl 1704 kuti kozakišton slabad kaičemha tahondad. Slabad sai makundan lidnan statusad vn 1779 25. päiväl sügüz'kud. Šingotihe järedan kabjživatišton toštmižmöndal Venäman järedoihe lidnoihe, osttihe Donan sodavägiden agjas. Toižen mail'man sodan aigan lidn oli okkupiruidud nacistoil (10. heinku — 19. tal'vku 1942). Vll 1994−1998 sirtihe 10. tankdivizijad lidnha, i sen ristitišt ližadui znamasižešti.
Bogučar šingotase sömtegimištol (pühävointegim), ozrikkiven samižel i šebnän tehmižel.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase rajonan keskuzpalan pohjoižes, Bogučark-jogen hural randal tobjimalaz (ven.: Богуча́рка 101 km pitte, Don-jogen oiged ližajogi), kudes kilometras Donaspäi, 80 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Voronežhasai om 215 km lodeheze-pohjoižhe orhal vai 236 km avtotel. Lähembaižed lidnad oma Rossoš (raudtestancii) 76 km päivlaskmha-lodeheze orhal vai 99 km avtotel, Pavlovsk (raudtestancii) 65 km lodeheze-pohjoižhe orhal vai 71 km avtotedme, i Kalač (raudtestancii) 64 km pohjoižhe-pohjoižpäivnouzmha orhal vai 75 km avtotedme. «Don»-avtote (M4-trass) läbitab lidnan päivlaskmašt palad.
Klimat om ven. Voden keskmäine lämuz om +8 C°, kezakun-elokun +20..+22 C°, tal'vkun-uhokun −4..−5 C°. Paneb sadegid 500 mm vodes, enamba kezakus-elokus (50..60 mm kus).
Bogučar om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan pind — 13,25 km².
Eläjad
vajehtaVl 1931 kaik 8 200 ristitud elihe lidnas, vl 1939 lidnan ristitišt oli 4 300 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 11 811 ristitud, rajonan koume kümnendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli enamba 13 tuhad eläjid vll 1998−2009 (13 800 rist. vl 2003).
Rahvahad (2010): venälaižed — 94,1 %, ukrainalaižed — 2,2 %, armenijalaižed — 1,3 %, toižed rahvahad — 2,4 %.
Ortodoksižen hristanuskondan koume pühäpertid[1] oma saudud lidnas: kaks' jumalanpertid i časoun'.
Bogučaran äiprofil'ne kolledž[2] (edel 2020. vot Voronežan tehmiž-gumanitarižen kolledžan filial) om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.
Galerei
vajehta-
Alusenpanendan kivi-muštnik (2012)
-
Ph. Johann-sodamehen-moknikan jumalanpert', vn 2012 nägu (om saudud vl 1905)
-
Mez'gimnazijan istorine sauvuz, Mihail Šolohov-kirjutai openui siš vll 1915−1918. Nügüd'aigan škol-internat armatomiden lapsiden täht (2012)
-
Rajonan ohjastusen pert' (2012)
-
Muštnik Toižen mail'man sodan vägimehiden oiktastuseks i rajonan sidokeskuz vl 2012
Homaičendad
vajehtaIrdkosketused
vajehtaBogučar Vikiaitas |
Voronežan agjan lidnad | ||
Bobrov | Bogučar | Borisoglebsk | Buturlinovk | Ertil' | Kalač | Liski | Novohopörsk | Novovoronež | Ostrogožsk | Pavlovsk | Povorino | Rossoš | Semiluki | Voronež | ||