Kalač (ven.: Кала́ч) om Venäman lidn da lidnankund Voronežan agjan suvipäivnouzmas. Se om Kalačun rajonan administrativine keskuz, mülüb sihe.

Kalač
Калач
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 17,624 ristitud
Pind 20 km²
Pämez' Aleksandr Troščenko
(sügüz'ku 2013—)
Telefonkod +7−47 363-xx-xxx
Avtokod 36, 136
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud sirdanuzil ukrainalaižil i Ostrogožskan kozakištol vl 1716 kuti Kalač-slabad Voronežan kancelärijan käskön mödhe. Raudte tuli slabadha vl 1896, i se sai torguindznamoičendad. Rahvahanikoiden sodan aigan kovad torad mäniba Kalačus da sen ümbrištos. Slabad kändihe rajonan keskuseks vn 1928 heinkus. Žilo sai lidnan statusad vn 1945 10. päiväl vilukud. Vl 1960 agjan kaikiš järedamb villänelevator radaškanzi.

Kalač šingotase sauvondmaterialiden tegimel, sömtegimištol (saharantegim ezilidnas, sagudentegim[1], sömkombinat, leibänproduktoiden kombinat). Ende melan samine oli lidnas.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase rajonan keskuzpalas, Tolučejevk-jogen molembil randoil (ven.: Толучеевка 142 km pitte, Don-jogen hura ližajogi), 90 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Podgornai-jogi (ven. Подгорная 68 km pitte) lankteb Tolučejevkha huralpäi lidnan suves.

Matkad Voronežhasai om 188 km lodeheze orhal, 229 km avtotel vai 280 km raudtel. Lähembaižed lidnad oma Bogučar 64 km suvhe-suvipäivlaskmha orhal vai 75 km avtotedme, Pavlovsk 62 km päivlaskmha orhal, 66 km avtotedme vai 113 km raudtedme, i Buturlinovk 54 km lodeheze orhal vai raudtedme, 61 km avtotedme. Kalač-raudtestancii radab lidnas, se om 94-kilometrižen sarakon lopstancijaks «LiskiPovorino»-keskustaspäi.

Tobmuz

vajehta

Kaik seičeme futorad mülüdas lidnankundha Kalačun ližaks: Garan'kin, Grinöv, Krutoi, Nikolenkov, Ribkin, Sereženkov, Zalesnii. Lidnankundan pind — 127,74 km².

Lidnankundan tobmuden pämez' om sen Rahvahandeputatoiden nevondkundan ezimez'. Lidnan Administracijan pämez' om Dmitrii Dudeckii vn 2020 tal'vkuspäi. Edeline Administracijan pämez' om Tat'jana Mirošnikova (kül'mku 2015 — kül'mku 2020).

Eläjad

vajehta

Vl 1897 kaik 15 500 ristitud elihe slabadas, vl 1939 žilon ristitišt oli 18 600 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 20 046 ristitud, lidnankundan — 20 661 ristitud, rajonan koume kahesandest. Kaik 19 035 ristitud elihe lidnas i 19 592 ristitud kaikes lidnankundas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 22..23 tuhad eläjid vll 1989−1998 (23 183 rist. vl 1989).

Rahvahad (2010): venälaižed — 97,8 %, toižed rahvahad — 2,2 %.

Ortodoksižen hristanuskondan nell' jumalanpertid[2] oma kaičenus i saudud lidnas. Niiden ližaks ph. Aleksandr Nevalaižen časoun' ei ole kaičenus.

Opendusen büdžetižed aluzkundad lapsiden täht oma nell' päivkodid, gimnazii i kaks' keskškolad, čomamahtoiden škol. Kalačun agrarine tehnikum[3] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Homaičendad

vajehta
  1. Kalačun sagudentegim ohjanduzkompanijan molvest.ru-saital. (ven.) (angl.)
  2. Kalačun pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  3. Kalačun agrarižen tehnikuman sait (kat.obrvrn.ru). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Voronežan agjan lidnad
Bobrov | Bogučar | Borisoglebsk | Buturlinovk | Ertil' | Kalač | Liski | Novohopörsk | Novovoronež | Ostrogožsk | Pavlovsk | Povorino | Rossoš | Semiluki | Voronež