Vladikavkaz
Vladikavkaz (ven.: Владикавка́з, oset.: Дзæуджыхъæу «Dzaugan eländpunkt») om Venäman lidn da lidnümbrik valdkundan suvipäivlaskmas. Se om Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundan pälidn da kaikiš suremb lidn. Om «sodahoštusen lidn»-arvonke vspäi 2007.
Lidnanznam
| |
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2017) | 306,978 ristitud |
| Pind | 291 km² |
| |
| Pämez' | Ruslanbek Ikaev (sügüz'ku 2019—) |
| Telefonkod | +7−8672-xxx-xxx |
| Avtokod | 15 |
| Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Iristonskii-rajon Lodehline rajon Tegimišton rajon Terekantagaine rajon
Istorii vajehta
Eländpunktan aluz om pandud vl 1784 kuti Vladikavkaz-lidnuz Venälaižen imperijan Jekaterina II-imperatornaižen käskön mödhe hänel valitud sijha Georgijevskan traktatan vahvištusen jäl'ghe. Soda-gruzine te zavodiše lidnas.
Vladikavkaz om lidnan oficialiženke statusanke vspäi 1860. Vl 1875 raudte ühtenzoiti lidnad Rostovanke. Vozil 1931−1944 i 1954−1990 lidnan nimi oli Ordžonikidze, vll 1944−1954 — Dzaudžikau. Vspäi 1990 oficialine venäkel'ne nimituz om eziauguine.
Vladikavkaz šingotase mujumetallurgijan koumel tegimel, kahtel gidroelektrostancijal, elektroladimiden i elektrokomponentoiden koumel tegimel, sauvondmaterialiden pästandal (savič, pumaterialad, katuzmaterialad), sömtegimištol (oluden, etilspirtan, väghižiden alkogoližiden jomiden tehmine), mugažo stökolpakuitesen, zirkloiden i bioetanolan tegimed, kalližarvoižiden kividen ümbriradmine i nahktegim ratas lidnas.
Geografijan andmused vajehta
Lidn sijadase Terek-jogen (oset.: Терк) mougotil randoil, Kavkazan pohjoižil pautkil. Lidnan keskuz seižub 692 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl. Matkad Moskvhasai om 1504 km pohjoižhe orhal. Lähembaižed järedad lidnad oma Nal'čik lodeheze (117 km avtotedme), Nazran' pohjoižpäivnouzmha (26 km avtotedme) i Groznii päivnouzmha (113 km avtotedme).
Klimat om ven. Vilukun lämuz om −1,9 C°, voib toda pakaižid −20 Cel'sijan gradushasai kül'mkus-keväz'kus. Heinkun da elokun — +20 C°, voden keskmäine lämuz om +9,2 C°. Paneb sadegid 933 mm vodes, semendkus-heinkus enamba kaiked (113..175 mm kus).
Vladikavkaz jagase nelläks administrativižeks rajonaks. Lidnanvuitte Zavodskoi-žilo da viž küläd mülüdas lidnümbrikho Vladikazkazan ližaks, kaik ned alištudas lidnrajonile.
Eläjad vajehta
Vl 1939 lidnan ristitišt oli 130 755 eläjad, vl 1959 — 164 420 eläjad. Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 311 693 ristitud, lidnümbrikon — 330 148 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 325 tuhad eläjid vl 1992.
Rahvahad (lidnümbrik, enamba 0,4% vl 2010): osetinalaižed — 63,9%, venälaižed — 24,5%, armenijalaižed — 3,5%, gruzijalaižed — 2,2%, ingušad — 1,1%, azerbaidžanlaižed — 0,7%, ukrainalaižed — 0,6%, grekalaižed — 0,5%, toižed rahvahad da rahvahuden ozutandata — 3,0%.
Openduz vajehta
Üläopendusen aluzkundad:
- Pohjoižosetijan valdkundaline universitet[1] K. L. Hetagurovan nimed
- Pohjoižkavkazan kaivuzmetallurgine institut (valdkundaline tehnine universitet)
- Pohjoižosetijan valdkundaline medicinine akademii
- Pohjoižosetijan valdkundaline pedagogine institut
- Mägiden valdkundaline agrarine universitet[2], i agrarine kolledž senno
- Vladikavkazan modan institut
- Vladikavkazan ohjandusen institut
- Tekstil'tegimišton biznesan i tehnologijoiden institut
- Civilizacijan institit
- Kontemporarine gumanitarine universitet
Niiden ližaks, läz 15 professionaližen keskopendusen aluzkundad ratas lidnas.
Galerei vajehta
-
Lidnan Administracijan sauvuz (Merii, 2010) Terekan randal
-
Muštnik Vladikavkazan lidnusen alusenpanijoile (2018. voz' vai sen aigemba)
-
Kirovan sild Terekas päliči vl 2010
-
Ph. Jurgii-vägestusenkandajan kafedraline päjumalanpert', vn 2006 nägu
-
Jumalanmaman Sündundan jumalanpert', vn 2009 nägu
-
«Elektrocink»-tegim vl 2016 (om konservacijas vspäi 2019)
-
Pohjoižosetijan valdkundaline universitet (2018. voz' vai sen aigemba)
-
Pohjoižosetijan valdkundaline filarmonii (2018. voz' vai sen aigemba, ende lüteranine pühäpert')
-
Pohjoižosetijan operan da baletan teatr (2014)
-
Lidnan avtobusstancii vl 2011
-
Vladikavkaz-päraudtestancijan sauvuz vl 2013, nägu raudten polespäi
_02.jpg)
Tetabad ristitud vajehta
- Sündnuded
- Valerii Gazzajev (sünd. 1954) — Nevondkundaližen Ühtištusen futbolist (ezirivenvändai) i Venäman futboltrener.
- Elänuded
- Valerii Gergijev (sünd. 1953) — osetijalaine mez', Nevondkundaližen Ühtištusen i Venäman dirižor.
Homaičendad vajehta
- ↑ Pohjoižosetijan valdkundaližen universitetan sait (nosu.ru). (ven.) (angl.) (oset.)
- ↑ Mägiden valdkundaližen agrarižen universitetan sait (gorskigau.ru). (ven.)
Irdkosketused vajehta
| Vladikavkaz Vikiaitas |
| Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundan lidnad | ||
| Alagir | Ardon | Beslan | Digor | Mozdok | Vladikavkaz | ||
| Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad | ||
| Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gatčin | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnogorsk | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež | ||