Avaita pämenü


Ženev (franc.: Genève [ʒə.nɛv], saks.: Genf [ɡɛnf], ital.: Ginevra [dʒiˈneːvra], romanš.: Genevra) om lidn Šveicarijan suvipäivlaskmas. Se om valdkundan kahtenz' surtte lidn (Cürihan jäl'ghe) da ühtennimižen kantonan pälidn.

Ženev
Genève (fr.)
Genf (saks.)
Ginevra (ital.)
Genevra (romanš.)
Lidnanznam
Wappen Genf matt.svg
Valdkund Šveicarii
Eläjiden lugu (2017-12-31) 200 548 ristitud
Pind 45,86 km²
Ženev Genève (fr.) Genf (saks.) Ginevra (ital.) Genevra (romanš.)
Pämez' Sami Kanaan (2 014−2 015,
kezaku 2 018—)
Telefonkod +41-22
Aigvö tal'vel UTC+1 
kezal UTC+2

Lidn om mail'man rahaazjoiden üks' keskusišpäi. ÜRO:n Evropine palakund da erasiden ÜRO:n aluzkundoiden päfaterad sijadasoiš Ženevas: Mail'man torguindorganizacii, Mail'man tervhuden kaičendorganizacii, Rusttan Ristan rahvahidenkeskeine komitet.

IstoriiRedaktiruida

Lidn mainitase ezmäižen kerdan Cezarin kirjutadud purtkiš vn 58 EME kuti kel'talaižiden Genav-eländsija (kel'tine genawa-sana znamoičeb «estuarii»).

Vl 1815 Ženev kändihe Šveicarijan palaks kantonan oiktusidenke, edel sidä oli Francijan alištuses.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase Ženevan järven randal Ron-jogen lähtendan sijas, 370..457 m korktusil, 378 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl. Se om ümbärtud Al'piden pautkil. Voib nähta Monblan-mäged, se sijadase ajandan časus keskusespäi.

Lidnan aglomeracii (915 tuh. ristitud vl 2011) otab Šveicarijan da Francijan territorijoiden paloid.

EläjadRedaktiruida

Vl 2013 lidnan eläjiden lugu oli 194 458 ristitud, heiden keskes 48% oliba verazmalaižen augotižlibundanke. Kaikiš suremb lidnan da sen aglomeracijan ristitišt om nügüd'.

Kodikel' (2000, enamba 4%): francijan kel' — 72,3% (kantonan i lidnan oficialine), anglijan kel' — 4,4%, ispanijan kel' — 4,2%, saksan kel' — 4,0%.

Lidnan edeližed pämehed oliba Remi Pagani (2017 kezaku — 2018 semendku, mugažo oli vll 2009−2010 i 2012−2013) i Gijom Barazone (2016 kezaku — 2017 semendku).

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida