Avaita pämenü

Vjetnam (vjetn.: Việt Nam), oficialižikš Vjetnaman Socialistine Tazovaldkund (vjetn.: Cộng Hòa Xã Hội Chủ Nghĩa Việt Nam, tji nom 共和社會主義越南, vepsän transkripcii: Kong hoa sa hoi tü ngia vjet nam), om valdkund Azijan suvipäivnouzmpoles. Pälidn om Hanoi.

Vjetnaman Socialistine Tazovaldkund
Cộng Hòa Xã Hội Chủ Nghĩa Việt Nam
 Flag
Flag of Vietnam.svg
 Valdkundznam
Emblem of Vietnam.svg
Pälidn Hanoi
Eläjiden lugu (2018) 97 040 334[1] ristitud
Pind 331 210 km²
Vjetnaman Socialistine Tazovaldkund Cộng Hòa Xã Hội Chủ Nghĩa Việt Nam
Kel' vjetnaman
Valdkundan pämez' Nguen Fu Čong
Päministr Nguen Suan Fuk
Religii animizm, ateizm, buddizm
Valüt vjetnaman dong (₫) (VND)
Internet-domen .vn
Telefonkod +84
Aigvö UTC+7

Südäiolend

IstoriiRedaktiruida

Vn 1945 2. päiväl sügüz'kud Vjetnam tedištoiti ripmatomudes Francijaspäi. Francii tundišti Vjetnaman ripmatomut vn 1954 21. päiväl heinkud.

Vll 1940−1946 valdkundan territorii oli okkupiruidud Japonijan sodavägil. Vspäi 1954 kaks' Vjetnamad oli — Pohjoine da Suvine. Vozil 1957−1975 Soda Vjetnamas oli, tetab kuti Toižen sodan Indokitaiš pala. Vl 1976 ühthine Vjetnaman valdkund udessündutihe.

Jäl'gmäine Konstitucii[2] (vjetn.: Hiến pháp) om vahvištadud vn 2013 28. päiväl kül'mkud. Se om tulnu väghe vspäi 2014.

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Vjetnaman topografine kart.
 
Ha Long-laht.

Vjetnam om kaikiš päivnouzmaižemb valdkund Indokitai-pol'sarel. Se om mavaldkundröunoiš Kambodžanke (röunan piduz — 1158 km) da Laosanke (2161 km) päivlaskmas, Kitainke pohjoižes (1297 km). Ühthine röunoiden piduz om 4616 km. Vjetnaman päivnouzmaižed da suvižed randad lainištab Kitain Suvimeri. Ühthine randanpird (merisaridenke) — 3444 km.

Madalad mäged da keskkorktusen mäged ottas enamba Vjetnaman territorijan nell' videndest. Vjetnaman kaikiš korktemb čokkoim om Fanšipan-mägi, 3143 m meren pindan päl.

Suvipäivnouzmpol'žen Azijan kaikiš pidembad Hongh- da Mekong-joged langetas Kitain Suvimerhe Vjetnaman territorijal. Saum vezid — 6,4% (21 140 km²).

Londuseližed pävarad oma kivivoi da londuseline gaz Kitain Suvimeres, kivihil', boksitad, hrom, marganc, harvad mametallad, fosfatad; toižed varad — mec, gidroenergii, mahuz.

Politine sistemRedaktiruida

 
Vjetnaman prezidentan pert'kulu Hanoiš.

Ohjandusen form om unitarine socialistine parlamentine tazovaldkund ühtenke partijanke (Vjetnaman Kommunistine partii). Valdkundan pämez' om prezident (vjetn.: Chủ tịch), hän-žo azekhiden vägiden päkäsknik. Üks' varaprezident om hänele abhu. Parlament paneb radnikusele valdkundan prezidentad (videks vodeks), päministrad da toižid ohjastusen ühtnikoid, Ülembaižen käskuzkundan sudijad. Prezidentale sab otta radnikust kahtišti.

Parlament om üks'kodine Nacionaline Suim (vjetn.: Quốc Hội) 500 deputatanke. Kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Vaiše parlamentale sab vahvištada käskusid da konstitucijad.

Ülembaine rahvahan käskuzkund om käskuzkundaližen tobmuden pä. Avtonomijoiden olmatomudehe kacmata, kaikuččele ristitule sab kävutada mamankel't käskuzkundas.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2016 22. päiväl semendkud. Čan Dai Kuang oli hüvästadud parlamental da radoi 10. prezidentan vs 2016 sulakun 2. päiväspäi, koli vn 2018 21. päiväl sügüz'kud, Nguen Fu Čong om valitud parlamental da radab 11. prezidentan vn 2018 23. päiväspäi redukud. Nguen Suan Fuk om päministraks vs 2016 sulakun 7. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagandRedaktiruida

   Kacu kirjutuz: Vjetnaman administrativiž-territorialine jagand.

Vjetnam jagase 63 regionha: 58 agjad (vjetn.: Tỉnh) da 5 agjaha tazostadud lidnad keskuzalištusenke (vjetn.: Thành phố trực thuộc Trung ương).

Agjad alajagasoiš lidnoihe agjalištusenke (vjetn.: Thành phố trực thuộc tỉnh, vl 2013 oli 64 mugošt lidnad), ezmäižen pordhan administrativižihe lidnühtnikoihe (vjetn.: thị xã), külärajonihe (vjetn.: huyện, kaik oli 548 rajonad vl 2013). Lidnad keskuzalištusenke mülütadas kahtenden da ezmäižen pordhan administrativižid lidnühtnikoid (vjetn.: quận da thị xã), külärajonid.

Valdkundan agjad da lidnad ühtetas 8 ekonomižhe regionha.

EläjadRedaktiruida

Vn 2009 Vjetnaman rahvahanlugemižen mödhe 85 846 997 ristitud elädas valdkundas. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd', vspäi 1950 ližadui nell'hä kerdha.

Valdkundan tobmuz tundištab 54 igähišt rahvahad valdkundas. Rahvahad (2009): vjetad — 85,7%, tajid — 1,9%, tailandalaižed — 1,8%, muongad — 1,5%, khmerad — 1,5%, hmongad — 1,2%, nungad — 1,1%, hoalaižed (hanilaižed) — 1,0%, toižed rahvahad — 4,3%.

Uskojiden mülükund (vn 1999 rahvahanlugemižen mödhe): ezitatoiden kul'tan (vjetn.: tho kung to tjen) veroiden (animizman) polenpidajad da ateistad — 80,8%, buddistad — 9,3%, katolikad — 6,7%, toižed uskojad — 3,1%.

Lidnalaižiden pala oli 37,5% vl 2017. Vjetnaman lidnad-millionerad (vl 2010[3], kaik ned oma provincijoihe tazostadud): Hošimin (rahaazjoiden keskuz), Hanoi (pälidn), Haifon, Kantho, Danang.

RahvahanižanduzRedaktiruida

Vjetnaman päeksport om erazvuiččed sobad (läz 22%), suks'kengäd da sportkengäd (11%), elektroladimišt (läz 9%), kivivoi (6%), kala da merenproduktad (6%); toine eksport — metalline mebel' ofisan täht (4%), hobed (3%), ris (3%), kofe (2%), kivihil' (2%), vas'kne vanuim (2%), räzin (1%), lebuištmed lendimiden täht (1%), kakaonbabud (1%). Vl 2012 Kitai, Japonii, AÜV da Suvikorei oliba pätorguindpartnörikš (ühtes — pol'eksportad dai pol'importad).

HomaičendadRedaktiruida

IrdkosketusedRedaktiruida