Šrilank (singal.: ශ්‍රී ලංකා śrī laṃkāva, tamil.: இலங்கை ilaṅkai), oficialižikš Šrilankan Demokratine Socialistine Tazovaldkund (singal.: ශ්‍රී ලංකා ප්‍රජාතාන්ත්‍රික සමාජවාදී ජනරජය, vepsän transkripcii: Sri Lankaa Pradžathanthrika Samadžavadi Džanaradžaja, tamil.: இலங்கை சனநாயக சோசலிசக் குடியரசு, vepsän transkripcii: Illankai Čananaajaka Čosalisa Kudijarasu), om valdkund Suviazijas ühtennimižel sarel Indostanan suvipäivnouzman merirandan veres.

Šrilankan Demokratine Socialistine Tazovaldkund
ශ්‍රී ලංකා ප්‍රජාතාන්ත්‍රික සමාජවාදී ජනරජය (singal.)
(Sri Lankaa Pradžathanthrika Samadžavadi Džanaradžaja)
இலங்கை சனநாயக சோசலிசக் குடியரசு (tamil.)
(Illankai Čananaajaka Čosalisa Kudijarasu)
 Flag
Flag of Sri Lanka.svg
 Valdkundznam
Emblem of Sri Lanka.svg
Pälidn Šri Džajavardenepura Kotte
Eläjiden lugu (2018) 22 576 592[1] ristitud
Pind 65 610 km²
Šrilankan Demokratine Socialistine Tazovaldkund ශ්‍රී ලංකා ප්‍රජාතාන්ත්‍රික සමාජවාදී ජනරජය (singal.) (Sri Lankaa Pradžathanthrika Samadžavadi Džanaradžaja) இலங்கை சனநாயக சோசலிசக் குடியரசு (tamil.) (Illankai Čananaajaka Čosalisa Kudijarasu)
Kel' singalan, tamilan
Valdkundan pämez' Gotabaja Radžapaksa
Päministr Mahinda Radžapaksa
Religii buddizm
Valüt šrilankan rupii (LKR)
Internet-domen .lk, .இலங்கை
Telefonkod +94
Aigvö UTC+5:30

Šrilankan pälidn om Šri Džajavardenepura Kotte, kaikiš järedamban Kolombo-lidnan kaimdai. Parlament da Ülembaine käskuzkund sijadasoiš pälidnas, sil-žo aigal prezidentan da ohjastusen rezidencijad sijadasoiš Kolombos.

EtimologiiRedaktiruida

Valdkundan da saren «Sri Lanka»-nimi znamoičeb «loštai, säijii sar'» sanskrital. Vhesai 1972, edel Ceilonan ut nimed, nece sar' nimitadas vaiše Lanka («sar'»).

Enzne valdkundan nimi oli Ceilon, tamil.: ஈழம், «īḻam»-sanaspäi. «Ceilon» om tamiline nacionaline saren nimi, sil mugažo oma znamoičendad: euphorbia, pal'mvin, kuld[2]).

IstoriiRedaktiruida

Vn 1948 4. päiväl uhokud Šrilank sai ripmatomut Sures Britanijaspäi.

Valdkundan ezmäine Konstitucii oli väges vspäi 1833. Nügüdläine seičemenz' lugul Konstitucii[3] om vahvištadud vl 1978, vajehtihe sidä 10 kerdad, vn 2015 versii om väges.

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Šrilankan reljefan kart.

Šrilank otab ühtennimižen saren da sen lähižiden peniden sariden. Indostan da Indii levigandeb 50 kilometras Polkan sal'men taga. Šrilankan randad (randpird — 1340 km) lainištab Indižen valdmeren Bengalijan laht.

Randaližed tazangištod 30..200 metrad ü.m.t. korktusenke ottas Šrilankan enamban territorijad. Mägitazangišt om saren keskuses. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Pidurutalagal-mägi, 2524 m mail'man meren pindan päl. Saum vezid om kaks' procentad. Znamasižed joged oma Mahaveli Gang, Kelani, Kalu, Aruvi Aru.

Päiči mägid, Šrilankan kaikel territorijal om räk da upar'. Sadegoičeb 800..1900 mm vodes. Klimat om subekvatorialine mussonine.

Londuseližed varad oma mouckivi, saved, fosfatad, grafit, gidroenergii.

TobmuzRedaktiruida

Šrilank om unitarine konstitucine prezidentiž-parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (singal.: ශ්‍රී ලංකා ජනාධිපති Šrī Lankā Džanādhipathi, tamil.: இலங்கை சனாதிபதி Ilankai Džanātipati), kaik rahvaz valičeb händast videks vodeks. Toižen strokun voimuz om prezidental.

Parlament om üks'kodine (singal.: ශ්‍රී ලංකා පාර්ලිමේන්තුව [śrī laṁkā pārlimēntuva], tamil.: இலங்கை பாராளுமன்றம் [ilaṅkai pārāḷumaṉṟam]), se mülütab 225 ühtnijad, valitas heid kaikel rahvahal videks vodeks. Vaiše parlament voib säta käskusid. Mitte partii vägestab valičendoid, ka sen lider kändase valdkundan päministraks (singal.: ශ්‍රී ලංකා අග්‍රාමාත්‍ය Šrī Lankā agrāmāthja, tamil.: இலங்கை பிரதமர் Ilankai piratamar). Mugažo nimitadas päministrikš agjoiden pämehid.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2015 17. päiväl elokud. Valitihe prezidentad järgkerdan vn 2019 16. päiväl kül'mkud, Gotabaja Radžapaksa sai vagestust (52,25% änid) da radab sen-žo voden kül'mkun 18. päiväspäi. Mahinda Radžapaksa om pandud päministran vn 2019 kül'mkun 21. päiväspäi, hän-žo radoi päministran vll 2004−2005 i oli valdkundan prezidentan vll 2005−2015.

Administrativiž-territorialine jagandRedaktiruida

   Kacu kirjutuz: Šrilankan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Šrilank jagase 9 agjaks (singal.: පළාත Paḷāta, tamil.: மாகாணம் Mākāṇam), ned alajagasoiš 25 ümbrikoks (singal.: දිස්ත්‍රි‌ක්‌ක Disa, tamil.: மாவட்டம் Māwaddam).

EläjadRedaktiruida

Šrilankas elädas lankalaižed. Vl 2014 valdkundan ristitišt oli 21 866 445 eläjad. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Keled kävutandas (procent ristitištospäi vl 2012): singalan kel' — 87,0%, tamilan kel' — 28,5%, anglijan kel' — 23,8%. Anglijan kel' om rahvahidenkeskeižen kontaktoiden kel' Šrilankan Konstitucijan mödhe, mugažo valdkundan ohjastusen kel'.

Uskondan mödhe (2012): buddistad — (oficialine religii) — 70,2%, induistad — 12,6%, islamanuskojad — 9,7%, riman katolikad — 6,1%, toižed hristanuskojad — 1,3%, toižed uskojad — 0,1%.

Šrilankan järedad lidnad (enamba 200 tuh. ristituid vl 2010[4], surembaspäi penembha): Kolombo, Dehivala Maunt Lavinii, Moratuv. Vl 2010 kaiked oli 24 lidnad enamba 50 tuhad eläjidenke. Lidnalaižiden pala om 18,7% (2020).

RahvahanižanduzRedaktiruida

Šrilankan päeksport om erazvuiččed sobad (läz 47%), čai (14%), šinad da räzin (7%), toine maižandusen produkcii (6%: nižu, änikod, kokospähkmed, kukuruz, tabak); toine eksport — diamantad (3%), laivad, ballast da venehed, kived.

HomaičendadRedaktiruida

  1. Šrilankan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Tamil lexicon (Tamilan vaihišt). University of Madras. 1924−36. (Online edition at the University of Chicago, dsal.uchicago.edu.) (angl.)
  3. Šrilankan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
  4. Sri Lanka: largest cities and towns and statistics of their population (1981, 2001, 2007, 2010. Šrilank: kaikiš surembad lidnad i niiden ristitišton statistik). — World-gazetteer.com. (angl.)

IrdkosketusedRedaktiruida

Tobmuz
Ühthine informacii valdkundas



Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Jordanii | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.