Avaita pämenü
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Indii (hindi: भारत Bhārat, angl.: India), oficialižikš Indijan Tazovaldkund (hindi: भारत गणराज्य Bhārat Gaṇarājya, angl.: Republic of India), om kaikiš suremb valdkund Suviazijas ristitišton da pindan mödhe. Pälidn om Uz' Deli.

Indijan Tazovaldkund
भारत गणराज्य (hindi)
(Bhārat Gaṇarājya)
Republic of India (angl.)
 Flag
Flag of India.svg
 Valdkundznam
Emblem of India.svg
Pälidn Uz' Deli
Eläjiden lugu (2018) 1 266 883 598[1] ristitud
Pind 3 287 590[2] km²
Indijan Tazovaldkund भारत गणराज्य (hindi) (Bhārat Gaṇarājya) Republic of India (angl.)
Kel' hindi, anglijan
Valdkundan pämez' Ram Nath Kovind
Päministr Narendra Modi
Religii induizm, islam, hristanuskond, ateizm, sikhizm, buddizm
Valüt indijan rupii (INR)
Internet-domen .in
Telefonkod +91
Aigvö UTC+5:30

KeledRedaktiruida

IstoriiRedaktiruida

Vn 1947 17. päiväl elokud Indii tedištoiti ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi da linni sen dominionaks.

Vn 1950 26. päiväl vilukud Indii kändihe tazovaldkundaks, sai täut ripmatomut, nügüdläine Konstitucii[3] (hindi: भारतीय़ संविधान Bhāratīja sanvidhāna, angl.: Constitution of India) tuli väghe sil-žo päiväl.

Vl 1974 Indii kodvi ičeze ezmäšt atombombad manaluižel poukahtusel.

GeografiiRedaktiruida

 
Indijan topografine kart.

Indii om mavaldkundröunoiš Pakistananke päivlaskmas, Kitain, Nepalan da Butananke pohjoižpäivnouzmas, Bangladešan da Mjanmaranke päivnouzmas. Sen ližaks, Indijal om meriröunoid Indonezijanke suvipäivnouzmas, Šrilankanke suves da Mal'divan Saridenke suvipäivlaskmas. Džammu da Kašmir-štat om olnu ridasižeks territorijaks, se röunatab Afganistananke lodehes.

Valdkundan pind om 3 287 590 km². Randanpirdan piduz om 7 517 km, niišpäi 5 423 km om kontinentižel Indijal, 2 094 km — Andamanan, Nikobaran da Lakkadivan saril Andamanan meres. Indijan päivlaskmaižed randad lainištab Indižen valdmeren Arabijan meri, i päivnouzmaižed randad — Bengalijan laht.

Gimalajad da niiden ezimägištod oma Indijan pohjoižel da pohjoižpäivnouzmaižel röunal. Dekan-mägitazangišt otab Indostan-pol'saren südäipalad. Kaikiš korktemb čokkoim om Kančendžang-mägi (8586 m, koumanz' kortte Mas), se sijadase Nepalan da Butanan keskes. Znamasižed joged oma Gang ližajogidenke da Brahmaputra. Surid järvid ei ole.

Klimatan nell' toižendad om Indijas: neps tropine, kuiv tropine, subtropine mussonine da korktoiden mägiden. Valdkundan tobmas palas koume sezonad oleleb vodes: neps da räk (suvipäivlaskmaine musson, kezaku-reduku, paneb sadegid nell' videndest), viluhk da kuiv (pohjoižpäivnouzmaine passat, kül'mku-uhoku), lujas räk da kuiv (keväz'ku-semendku). Vilukun keskmäine lämuz om +15 C° pohjoižes da +27 C° suves. Kaikiš räkämb ku om semendku +28..+35 C° kesklämudenke ani kaiktä. Paneb sadegid 1500..3000 mm vodes valdkundan territorijan tobmal palal, 12 tuh. millimetrihesai (Čerrapundži päivnouzmas). Lodehpolen da Dekan-platon päivlaskman klimat om kuivamb, 400..750 mm vodes.

Londuseližed pävarad oma londuseline gaz, kivihil', metallad (raudkivend, titankivend, hromkivend, marganc, boksitad), diamantad da väghine mahuz; toižed varad — kivivoi, mouckivi, šoidkivi.

TobmuzRedaktiruida

 
Valdkundan ohjastusen sauvuz Udes Deliš.

Ohjandusen form om federativine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (hindi: राष्ट्रपति Raštrapati «car'kundan käskii»), elektoraline kollegii (kogoneb parlamentan ühtnijoid molembiš kodišpäi) änestab händast da varaprezidentad videks vodeks. Prezident om käskusenandajan, radonoigendajan da käskuzkundaližen tombuziden formaline pä, hän om armijan päkäsknik, paneb päministrad radsijha. Kaik ohjastusen ministrad oma miččen-se parlamentan kodin ühtnijad.

Parlament (hindi: भारतीय संसद Bharatija Sansad) om kaks'kodine, kaik om 790 ühtnijad. Üläkodi om Štatoiden Nevondkund (hindi: राज्य सभा Radžja Sabha, angl.: Council of States) 245 ühtnijanke, štatoiden da territorijoiden käskusenandmižsuimad valitas 238 heišpäi kudeks vodeks, 12 — prezident paneb čomamahton ristituid radsijha. Üläkodin koumandez vajehtase kaikuččes kahtes vodes. Alakodi om Rahvahaline Kodi (hindi: लोक सभा Lok Sabha, angl.: House of the People) 545 ühtnijanke videks vodeks (543 — kaik rahvaz valičeb kaikid kerdalaz, sidä kesken 84 — kastoišpäi, 47 — heimoišpäi; 2 — prezident paneb angliž-indijalaižišpäi). Indijan prezident om eriline parlamentan ühtnii.

Parlamentan alakodin ühtnijoiden järgenduseližed pävaličendad oliba ühesapordhaižed vl 2014 sulakun 7. päiväspäi semendkun 12. päivhäsai. Indijan prezident om Ram Nath Kovind, änestihe händast vn 2017 17. päiväl heinkud (sai 65,65% änid), tuleb radho heinkun 25. päiväspäi. Nügüdläine päministr om Narendra Modi vs 2014 semendkun 26. päiväspäi. Pranab Kumar Mukerdži om edeline prezident (2012−2017).

Indijan Tazovaldkundan oficialižed nacionaližed simvolad
Nacionaline živat  
Nacionaline lind  
Nacionaline pu  
Nacionaline änik  
Nacionaline kaičendživat  
Nacionaline veziimetaiživat  
Nacionaline reptilii  
Nacionaline kaičendimetaiživat  
Nacionaline frukt  
Nacionaline pühäpert'  
Nacionaline jogi  
Nacionaline mägi  

Administrativiž-territorialine jagandRedaktiruida

   Kacu kirjutuz: Indijan štatad da territorijad.

Indii jagase 29 štataks da 7 nevondterritorijaks.

EläjadRedaktiruida

Vn 2016 heinkus valdkundan eläjiden lugu oli 1 266 883 598 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Indii otab kahtenden sijan mail'mas ristitišton lugun mödhe (Kitain jäl'ghe).

Religijan mödhe (2011): induistad — 79,8%, islamanuskojad — 14,2%, hristanuskojad — 2,3%, sikhad — 1,7%, toižed uskojad i märhapanendata — 2,0%.

Indijan lidnad-millionerad (vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe[4], enamba 3 mln. ristituid, 10 lidnad): Mumbai, Deli, Bangalor, Haidarabad, Ahmedabad, Čennai, Kolkat, Surat, Pun, Džaipur.

IžanduzRedaktiruida

Indijan rupijan znam:  .

Vl 2012 Indijan päeksport oli kivivoi (19%), juvelirižed tegesed da brill'jantad (7%), zelläd (4%); toine eksport — ris (2%), avtod (2%), himižtegimišton produkcii, sobad.

HomaičendadRedaktiruida

IrdkosketusedRedaktiruida