Avaita pämenü
Vauged, rusked da must (ruskedsinine) fosfor oma elementan allotropižed modifikacijad.
15
0
0
0
0
5
8
2
P
30,973762
Fosfor

Fosfor (Pphosphorus latinan kelel) om 15nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om videndestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — videnden gruppan päalagruppas), tabluden koumandes periodas.

Avaidusen istoriiRedaktiruida

Element om ezmäine avaitud Antižen mirun jäl'ghe. Gamburgalaine Hennig Brand-alhimik löuzi vauvhatujad substancijad ristitun kuzes i nimiti sidä latinan kelen sanoil phosphorus mirabilis «lämoin čudonsädai kandai». Francijalaine Antuan Lavuazje-himik (1743−1794) todesti fosforad elementarižeks substancijaks. Fosfor (vai Eosfor, amuižgrek.: Φωσφόρος «lämoin kandai») oli homendeztähthan kaičijan amuižgrekižes mifologijas.

Fosfor om lujas levitadud Man kores (800..900 grammad tonnas) i ani ei sidä merivedes — 0,07 mg/L. Ei voi löuta fosforad puhthas olendas elementan lujan himižen aktivižusen tagut.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Fosfor om metallatoi substancii normaližiš arvoimižiš, süttub kebnas. Kaik om nell' allotropišt modifikacijad, polenijan himižen aktivižusen i ližadujan ninevusen mödhe: morii vauged (kändase rusttaks lämudel, pakuine — ližadusidenke), vähäntoksine rusked (2,4 g/sm³), must (sadas 20 tuhad atmosferid painudel i +200 C° lämudel, 2,69 g/sm³), metalline (sadas läz 1 mln atmosferid painudel, 3,83 g/sm³, elektrojoksusen hüvä veim).

Atommass — 30,973762. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 1,82 g/sm³ (vauged fosfor). Suladandlämuz — 317,3 K (44,15 C°). Kehundlämuz — 553 K (279,85 C°).

Londuseline fosfor kogoneb üks'jäižes stabiližes 31P-izotopaspäi. Tetas 22 ratud radioaktivišt izotopad 24..30, 32..46 atommassanke, ei ole izomärid. Kaikiš hätkemban 33P-izotopan pol'čihodamižen pord om 25,34 päivest.

KävutandRedaktiruida

Kävutadas rusttad fosforad tobjimalaz, sütutamižsubstancijaks tehmaha virid i azegištod, mineraližeks heretuseks. Ottas kävutamižhe vauktad fosforad pästmaha travijad azegištod. Pämineralad oma apatit Ca5(PO4)3(F,Cl,OH) i fosforit.

Biologine rol'Redaktiruida

Fosfor om tarbhaine eläbiden olijoiden täht, ühtneb luiden i hambhiden sauvondas, sen muiktused formiruidas stajiden südäitukuid, fermentoid. Ristitun maks toižetab fosforan ühtnendoid.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida