Fosfor

Fosfor (P — phosphorus latinan kelel) om 15nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om videndestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — videnden gruppan päalagruppas, VA), tabluden koumandes periodas.

Vauged, rusked da must (ruskedsinine) fosfor oma elementan allotropižed modifikacijad.

15	0 0 0 0 5 8 2
P 30,973762
Fosfor

Avaidusen istorii

Element om ezmäine avaitud Antižen mirun jäl'ghe. Gamburgalaine Hennig Brand-alhimik löuzi vauvhatujad substancijad ristitun kuzes vl 1669 i nimiti sidä latinan kelen sanoil phosphorus mirabilis «lämoin čudonsädai kandai». Francine Antuan Lavuazje-himik (1743−1794) todesti fosforad elementarižeks substancijaks. Fosfor (vai Eosfor, amuižgrek.: Φωσφόρος fosforos «lämoin kandai») oli homendeztähthan kaičijan amuižgrekižes mifologijas.

Ühthižed andmused

Fosfor om levitadud Man kores znamasižešti (800..900 grammad tonnas) i ani ei sidä merivedes — 0,07 mg/L. Ei voi löuta fosforad puhthas olendas elementan lujan himižen aktivižusen tagut.

Fosfor om tarbhaine eläbiden olijoiden täht, ühtneb luiden i hambhiden sauvondha, sen muiktused formiruidas stajiden südäitukuid, fermentoid. Ristitun maks toižetab fosforan ühtnendoid.

Fizižed ičendad

Fosfor om metallatoi substancii normaližiš arvoimižiš, süttub kebnas. Kaik om nell' allotropišt modifikacijad, polenijan himižen aktivižusen i ližadujan ninevusen mödhe: morii vauged (kändase rusttaks lämudel vai ionizirujal sädegoičendal, pakuine — ližadusidenke), vähäntoksine rusked (2,4 g/sm³, om polimeraks koverikahanke strukturanke), must (sadas 20 tuhad atmosferid painudel i +200 C° lämudel, 2,69 g/sm³), metalline (sadas läz üks' millionad atmosferid painudel, 3,83 g/sm³, elektrojoksusen hüvä veim). Lugetas ruskedsiništ fosforad rusttan fosforan järedkristalližeks modifikacijaks.

Atommass — 30,973762. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 1,82 g/sm³ (vauged fosfor). Suladandlämuz — 317,3 K (44,15 C°). Kehundlämuz — 553 K (279,85 C°).

Londuseline fosfor kogoneb üks'jäižes stabiližes ³¹P-izotopaspäi. Tetas 22 ratud radioaktivišt izotopad 24..30, 32..46 atommassanke, ei ole izomärid. Kaikiš hätkemban ³³P-izotopan pol'čihodamižen pord om 25,34 päivest.

Kävutand

Kävutadas rusttad fosforad tobjimalaz, sütutamižsubstancijaks tehmaha virid (pandas konor'an polehe klejanke i stöklanke) i azegištod, mineraližeks heretuseks. Ottas kävutamižhe vauktad fosforad pästmaha travijad azegištod. Pämineralad oma apatit Ca₅(PO₄)₃(F,Cl,OH) i fosforit.

Ottas tegimištos fosfatoid abutusikš pehmdamha vet, andmaha metalloiden pindoile rösttumatomut («mažef»-passivator).

Irdkosketused

• Fosfor webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz fosforas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)