Avaita pämenü
Valdmerimaiden regionad:      Avstralii      Uz' Zelandii      Papua — Uz' Gvinei      Polinezii      Melanezii      Mikronezii
Valdmerimaiden sijaduz.

Valdmerimad (vai Okeanii) (angl., bislam i fidžin hindi: Oceania, franc.: Océanie, maor.: Ao-o-Kiwa, tok-pisin: Osenia) om Man kuiv pala, kaikiš suremb sariden kogoduz planetas. Sijadase kaikil šurupoliškoil, Afrikan kartte. Avstralii-kontinent, Uz' Gvinei-sar' da Tünen valdmeren erigoittud sared atolloidenke mülüdas sihe.

Südäiolend

Ühthižed andmusedRedaktiruida

Pind — 8,52 millionad km² (Avstralijata 1,52 mln km²). Eläjiden lugu — 36,6 mln ristitud (vl 2010, 15,4 mln Avstralijata).

Kaik 16 valdkundad da 21 rippujad territorijad sijadasoiš Valdmerimaiš. Mugažo Indonezijan pala otab Uz' Gvinei-saren päivlaskmpol't, AÜV:oiden pala om (Havajad-štat) i Čilin severz'-se sarid. Avstralii, Papua — Uz' Gvinei, Uz' Zelandii, Havajad i Fidži oma järedad niiden keskes.

Nimitadas Valdmerimaiden eläjid da sündnuzid regionan mödhe: avstralijalaižikš, udenzelandijalaižikš, udengvinejalaižikš, polinezijalaižikš, melanezijalaižikš i mikronezijalaižikš.

GeografiiRedaktiruida

Kaikiš suremb sarišpäi om Uz' Gvinei (786 tuh. km²). Sarištod: Havajan sared, Solomonan sared, Marianan sared, Maršalan sared, Fidžin sared, Uded Gebridad, Bismarkan sarišt, Markizan sared. Järedad pol'sared: Keip-Jork i Arnemlend (Avstralii), Čendravasih i Papuan pol'sar' (Uz' Gvinei).

Valdmerimaiden randad lainištab Tün' valdmeri. Uden Gvinejan suvipäivlaskmaižed randad i Avstralijan pohjoižed randad lainištab Indižen valdmeren Arafuran meri. Sariden enambuz om vulkaniženke augotižlibundanke. Om vähä tarbhaižid kaivatusid päiči Avstralijas sen metallkivendoidenke. Sared alištudas kovile tulleile, manrehkaidusile, cunamile, pit'kile valegile.

Murrei sen Darling- i Marrambidži-ližajogidenke (Avstralii), Sepik i Flai (Uz' Gvinei) oma Valdmerimaiden znamasižed joged. Järedad järved oma Eir (9500 nellikkilometrhasai), Torrens, Gerdner, Makkai i Amadius (kaik oma solakahad, Avstralii), Marri i Sentani (Uz' Gvinei-sar'), Taupo (Uz' Zelandii). Penil saril om lagunoid da penid ojid.

Kaikiš korktemb čokkoim om Džai-mägi (4884 m) Indonezijas, Uden Gvinejan päivlaskmas. Kaikiš alahamb om kuivanuden Eir-järven pohj (−15 m) Avstralijan keskusen suves.

KlimatRedaktiruida

Tropižed klimatižed vöd oma Valdmerimaiden tobmas palas, penil saril klimat om neps.

HomaičendadRedaktiruida