Hošimin

Hošimin (vjetn.: Thành phố Hồ Chí Minh [tʰàjŋ̟ fǒ hò cǐ mīŋ̟] vai [tʰàn fǒ hò cǐ mɨ̄n]) om lidn Vjetnaman suves, sur' megapolis. Se om valdkundan kaikiš suremb lidn eläjiden lugun mödhe, om lidnaks keskuzalištusenke.

Hošimin
Thành phố Hồ Chí Minh

Valdkund	Vjetnam
Eläjiden lugu (2023)	9,320,866 ristitud
Pind	2,061,2 km²
Pämez'	Nguen Then Nan (semendku 2017—, Nguyễn Thiện Nhân)
Telefonkod	+84-(0)28
Aigvö	UTC+7

Lidnan kart (2020)

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud kambodžan heimoil kuti Prei-Nokor-port. Vjetnaman heimod anastiba nenid tahoid vl 1698 i nimitihe Zädin' , vspäi 1862 Saigon (vjetn.: Sài Gòn [sàj ɣɔ̀n] vai [ʂàj ɣɔ̀ŋ]) jogen mödhe. Vll 1887−1901 se oli Francižen Indokitain pälidnaks, vll 1955−1975 — Suvivjetnaman pälidnaks. Vl 1975 udesnimitihe lidnad Vjetnaman ezmäižen Ho Ši Min-prezidentan oiktastuseks valdkundan ühtištusen jäl'ghe.

Hošimin om valdkundan finansižeks keskuseks, sen biržan aluz om pandud vl 2000 (Ho Chi Minh Stock Exchange / HOSE / HoSE / HSX). Lidn šingotase mašinansauvomižen i tegimišton mašiništon pästandan sarakol, himižel tegimištol (plastmassad, räzin), elektropaloiden tegimil (Intel-kompanijan mikroshemad, Nidec-kompjuterpalad, Jabil Circuit-päplatad i printerad), kodielektrotehnikan tegimištol (Toshiba, Panasonic, Fujifilm), sömtegimištol (söndtavarad, jomad), sauvondal da torguindal, turizmal (3 mln matknikoid verhiš maišpäi vl 2007). Om laivansauvomižen edheotandoid tegimišton Ba Son-zonas. Vl 2022 lidnan nominaline kogosüdäiprodukt oli US$63,6 mlrd ekvivalentas (ühtele hengele US$6,890), ostmižmahtusen paritetan mödhe US$199,7 mlrd (ühtele US$21,640). Kulutandtavaroiden mail'man kompanijad (oz., Panasonic, Nike, Adidas, H&M, Colgate-Palmolive, PepsiCo, Nestlé) sädiba edheotandoid läz lidnad lähižiš agjoiš paukan i ekologijan välliden normiden tagut.

Geografijan andmused

Lidnan rajonad (2013), Thudik-ezilidn om sätud kahtenden rajonan sijas

Lidn sijadase Saigon- i Näbe-jogiden randoil, 19 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om Kitain Suvimeren randan 15 km municipalitetan suvipäivnouzmas. Matkad Hanoi-pälidnhasai om 1720 km pohjoižhe, ühtenzoittas «Ühtištuz»-jonusel raudtedme.

Klimat om subekvatorialine, tropižen savannan kaks'sezonine. Voden keskmäine lämuz om +28,2 C°, kuidme +27,3..+29,5 C°. Ekstremumad oma +13,8 C° (viluku, tal'vku) i +40,0 C° (sulaku). Paneb sadegid 1970 mm vodes, enamba semendkus-elokus (202..231 mm kus), sügüz'kus (490 mm) i redukus (340 mm), kuiv sezon oleskeleb vilukus-keväz'kus (8..18 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 70..72 % röunoiš vilukus-sulakus, 77..85 % voden toižen aigan.

Hošimin jagase 16 lidnrajonaks (vjetn.: quận) 283 km² pindal, ned alajagasoiš 215 lidnfartalaks (phường). Thudik-lidn (vjetn.: Thủ Đức) om alištadud lidnan tobmudele, se om sätud vl 2020, 1 mln eläjid vl 2019, 211 km², jagase 34 fartalaks. Kaik viž makundad 1601 km² pindal (huyện) alištudas lidnale mugažo, ned kogotas vides lidnankundaspäi i 58 küläkundaspäi.

Eläjad

Vl 2009 lidnan eläjiden lugu oli 7 423 244 ristitud, vl 2016 — 8 426 000 ristituid. Enamba mi 21,2 millionad ristituid elädas kaikes Hošiminan aglomeracijas 30 595 km² pindal (vl 2017 lugetihe 13 mln eläjid). Kaikiš suremb lidnan i sen aglomeracijan ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (vn 2020 rahvahanlugemine): vjetad — 94,77 %, hoalaižed (kitajalaižiden etnine grupp) — 4,27 %, khmerad — 0,56 %, tämad — 0,12 %, toižed rahvahad — 0,28 %. Äjad rauhad ristitud mahttas pagišta anglijan i francijan kelil.

Religijan mödhe lidnalaižiden nell' videndest oma buddizman polenpidajad (daosizman i konfucijanizman uskojidenke), katolikad — kümnendez, toižed uskojad (hoahao, kaodai, protestantizm, islam, induizm, bahai uskondoiden pened kundad) — läz 3 %, ateistad — 7 %.

Transport

Avtobusad, mototaksid, avtotaksid, venehed i veziavtobusan jono oma kundaližeks transportaks lidnas. Metropolitenan ezmäine jono (14 stancijad, 19,7 km raudted) om sauvomas vspäi 2012 i linneb avaitud vl 2024. Hošiminan Saigon-päraudtestancii (vjetn.: Ga Sài Gòn) radab vspäi 1885, nügüdläine sauvuz om letud olnuden bagažpertin sijas 1930-nzil vozil «Hanoi — Saigon»-raudten sauvondan ramuziš i sijadase ühtes kilometras lidnan istorižes keskusespäi. Lidnan jogiport ümbriradoi 6,4 mln tonnoid jüguid vl 2012, valdmoiden pala radab Tanthan'-lidnan merikaran randal.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Tanšonnät-lendimport (vjetn.: Sân bay Quốc tế Tân Sơn Nhất, SGN / VVTS, 38,5 mln passažiroid vl 2018 i 600..700 tuh. tonnoid jüguid joga vodel vspäi 2018) sijadase pohjoižhe lidnan istorižes keskusespäi. Tehtas passažirreisid Azijan äjihe maihe, Avstralijan surihe lidnoihe, Evropha (Frankfurt Mainal, Pariž, Moskv), mugažo Vjetnamadme. Om jügureisid niidme-žo čuradusidme i AÜV:oihe (Gonolulu, Ankoridž, Luisvill). Ühtenzoituz Hanoi-pälidnanke om kaikiš enamba kävutadud (10,2 mln passažiroid vl 2019, videnz' kaikiš tarbhaižembiš aviamaršrutoišpäi mail'mas). Uden rahvahidenkeskeižen Longthan' -lendimportan sauvomine linneb vaumitud vl 2025, sid' kavutaškatas vanhad lendimportad südäireisiden täht vaiše.

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (hochiminhcity.gov.vn). (vjetn.) (angl.)