Malaizii (mal.: Malaysia), nece om täuz' oficialine nimi, om kaks'palaine valdkund Azijan suves. Pälidn da kaikiš suremb lidn om Kuala Lumpur. Vspäi 1999 federaline ohjastuz ištub 20 km suvhe sišpäi — Putradžai-lidnas (federaline territorii).

Malaizii
Malaysia
 Flag
Flag of Malaysia.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Malaysia.svg
Pälidn Kuala Lumpur
Eläjiden lugu (2018) 31 809 660[1] ristitud
Pind 329 750 km²
Malaizii Malaysia
Kel' malain
Valdkundan pämez' Abdulla II
Päministr Muhiddin Jassin
Religii islam
Valüt malaizijan ringgit (RM) (MYR)
Internet-domen .my
Telefonkod +60
Aigvö UTC+8

IstoriiRedaktiruida

Vn 1957 31. päiväl elokud Malaizii tedištoiti ripmatomudes Sures Britanijaspäi. Malaizijan kaik palad saihe ripmatomut da ühtniba federacijha vn 1963 16. päiväl sügüz'kud.

Valdkundan üks'jäine Konstitucii[2][3] (mal.: Perlembagaan Malaysia) tuli väghe ripmatomuden päiväl (31.08.1957). Se om väges nügüd'-ki, voziden 1963, 1977, 1993 da 2002 znamasižidenke vajehtusidenke. Läz kaikuttušt vot toihe penid vajehtusid, sen satuseks Konstitucii mülütab 60 tuhad vaihid.

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Malakkan pol'saren reljefan kart.
 
Päivnouzmaižen Malaizijan topografine kart.

Malaizijan kaks' palad oma jagadud Kitain suvimerel: Malakkan pol'saren suvipala da Kalimantan-saren lodehpala.

Malaizii om mavaldkundröunoiš Tailandanke (röunan piduz — 595 km) da Bruneinke (266 km) pohjoižes, Indonezijanke suves (1881 km). Ühthine röunoiden piduz — 2742 km. Sen ližaks, om meriröunoid Singapuranke, Indonezijanke da Filippinoidenke. Ühthine randanpird — 4675 km, sidä kesken pol'sarhine Malaizii om 2068 km, päivnouzmaine (Sabah da Saravak) — 2607 km. Sabahan päivnouzmpol'žed randad lainištab Sulumeri. Valdkundan pind om 329 750 km².

Klimat om tropine mussonine.

Londuseližed pävarad oma tin, kivivoi, londuseline gaz, raudkivend, vas'k, boksitad, toižed varad — mec, kala.

Politine sistemRedaktiruida

 
Malaizijan parlamentan pertid Kuala Lumpuras.

Ohjandusen form om federativine parlamentine konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' (kunigaz) om Abdulla II vs 2019 vilukun 31. päiväspäi. Kaikuččel videl vodel štatoiden ühesa monarhad valitas kunigast (mal.: Yang di-Pertuan Agong «ülembaižel ižandal pandud») da varakunigast videks vodeks štatoiden järgendusen mödhe. Hö vahvištadas kaikid käskusid. Kunigahan ak om kahtenz' ristit valdkundas, Konstitucii kel'dab händast valdkundan radnikusen otmaspäi. Parlamentan partijan-vägestajan lider kändase päministraks (mal.: Perdana Menteri Malaysia) — federaližen ohjastusen pämeheks. Kaik ministrad oma parlamentan ühtnijad.

Parlament om kaks'kodine 292 ezitajanke. Üläkodi om Nacionaline Kodi vai Senat (mal.: Dewan Negara) 70 ühtnijanke (kaksin kaikuččes 13 štataspäi da völ kunigaz paneb radsijha 44). Alakodi om Rahvahaline Kodi (mal.: Dewan Rakyat) 222 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Kunigaz-ki om parlamentan ühtnijaks.

Federaline ohjastuz ohjandab federaližil territorijoil, se-žo paneb rasijha nellän štatan gubernatoroid.

Parlamentan alakodin ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2018 9. päiväl semendkud. Nügüdläine päministr om Muhiddin Jassin vs 2020 uhokun 29. päiväspäi, hän radab Malaizijan ohjastusen ministrikš vspäi 1995.

Administrativiž-territorialine jagandRedaktiruida

   Kacu kirjutuz: Malaizijan administrativiž-territorialine jagand.

Malaizii jagase 16 federacijan subjektaks: 13 štataks (mal.: Negeri, niišpäi 7 oma sultankundad, 1 radžankund, 1 monarhan Yang Dipertuan Besar-arvnimenke, 4 gubernatorkundad) da 3 federaližeks territorijaks (mal.: Wilayah Persekutuan).

EläjadRedaktiruida

Malaizijas elädas malaizijalaižed. Vl 2005 eläjiden lugu oli 25 720 000 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Valdkundan ristitišton nell' videndest elädas Malakkan pol'sarel, toine videndez — Kalimantan-sarel.

Rahvahad (2017): bumiputera (malajalaižed da toižed igähižed rahvahad) — 61,7%, kitajalaižed — 20,8%, indijalaižed — 6,2%, toižed rahvahad — 0,9%, ristitud rahvahanikuseta — 10,4%.

Uskondan mödhe (2010): islamanuskojad (sunnitad päpaloin, oficialine religii) — 61,3%, buddistad — 19,8%, hristanuskojad — 9,2%, induistad — 6,3%, konfucijanizm, daoizm da toižed Kitain veroližed uskondad — 1,3%, toižed uskojad — 0,4%, religijatomad — 0,8%, märhapanendata — 0,9%.

Toižed järedad lidnad (enamba 700 tuh. ristituid vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe, surembaspäi penembha): Džordžtaun, Džohor Baru, Klang, Subang Džai. Seičeme ristitud ühesaspäi elädas lidnoiš (2020).

RahvahanižanduzRedaktiruida

Šingotadud industrialiž-agrarine valdkund. Radnikoiden 11% oma ottud maižandushe, 36% ratas industrijas, toižed oma holitišiden sferas (53%, 2012). Znamasižed sarakod oma elektrotehnine, kivivoin da londuseližen gazan samine, turizm.

Malaizijan päeksport om radio-, digitaline ladimišt da sen palad (läz 40%), elektromašiništ (6%), nozoltadud londuseline gaz (6%), kivivoi (6%), pal'mvoi (6%); toine eksport — himižed produktad (2%), palad meblän täht (1%). Koume valdkundad oma pätorguindpartnörikš, eksportan i importan nell' ühesandest: AÜV, Japonii, Singapur.

HomaičendadRedaktiruida

  1. Malaizijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Malaizijan Konstitucijan tekst vl 2009. — Jac.gov.my. (angl.)
  3. Malaizijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

IrdkosketusedRedaktiruida



Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Jordanii | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.