Sikhizm (pandžabi: ਸਿੱਖੀ sikhī «jäl'gendai», «openik») om monoteistine religii Indijan Pendžab-štatas tobjimalaz. Polenpidajad oma sikhad, läz kaik hö oma pendžabalaižed.

Khanda om sikhizman uskondan znam. Kuvadase koumesaumaižel pakuižel flagal pühäpertinno. Terav mek čudandrenghanke tagamal i kaks' veičed polišpäi
Religijan simvolad: pen' harj (kangha), käzirengaz (kara) i veroline veič (kirpan)

Alusenpanend

vajehta

Religii libub nügüdläižen Indijan territorijan lodehespäi, induizman i islaman levigandmižavaruden röunal, augotase 15. voz'sadan lopus. Alusenpanii om Nanak-guru (hengeline opendai, 1469−1539), ezmäine kümnes guruspäi.

Päkirj om «Guru Granth Sahib» (pandžabi: ਗੁਰੂ ਗ੍ਰੰਥ ਸਾਹਿਬ Gurū granth sāhib), vai «Adi Granth». Se gimnoiden-pajoiden kirj i kaik sikhizman openduz oma sätud kümnen gurun pordol (1469.−1708. voded). Khalsa Panth-katehizis ližadab pühäkirjad.

Istorii

vajehta

Vll 1716−1849 sikhiden valdkund-konfederacii oli olmas, Amritsar i Lahor oliba sen pälidnoikš. Sur' Britanii mülüti endišt valdkundad Britanižhe imperijha vl 1849, sen jäl'ghe sikhiden emigracii zavodihe mail'madme.

Polenpidajiden lugu om 25 mln ristitud (2018), heiden kesken 20,8 mln elädas Indijas, 500..700 tuh. AÜV:oiš, 470 tuh. Kanadas i 430 tuh. Sures Britanijas.

Openduz

vajehta

Sikhizm oti pohjoižindižen Bhakti-likundan opendust aluseks paloin, sen opendajad pühäpagižiba kumardelendad Ülähäižele verotegoita i arboita. Likundan erineden, sikhizm ei tundišta jäl'gnikoid.

Sikhiden melen mödhe, todesine guru, kudamb tedab Ülähäšt kaikiš polišpäi i midä da kut pidab tehta, om sabustamatoi abstrakcii, vaiše Ülähäine tedab ičeze polhe. No kaikuččes sikhas ičeze guru eläb, sen tagut joga sikh mujab energijan üläližadust.

Homaičendad

vajehta


Irdkosketused

vajehta