Džaipur (hindi: जयपुर, angl.: Jaipur [ˈdʒaɪpʊər], «Ruza lidn»-närituznimenke) om Indijan lidn-millioner, Radžasthan-štatan pälidn, sen kaikiš suremb lidn da Indijan kümnenz' lidn ristitišton lugun mödhe. Džaipur-ümbrikos elädas 6,6 mln ristitud vl 2011.

Džaipur
जयपुर (hindi)
Jaipur (angl.)
Valdkund Indii
Eläjiden lugu (2011) 3,073,350 ristitud
Pind 200,4 km²
Džaipur जयपुर (hindi) Jaipur (angl.)
Pämez' Nirmal Nahta
Telefonkod +91−141-xxx-xxxx
Aigvö UTC+5:30

Matkad Udhe Delihesai om 260 km pohjoižpäivnouzmha.

Lidn om pol'kalližarvoižiden kividen ümbriradmižen tetab keskuz.

Istorii

vajehta

Vl 1727 kül'mkun 18. päiväl Savai Džai Singh II-maharadž pani lidnan alusen sädamha Dhundhar-radžankundan pälidnad da sauvoi sidä kahesas vodes. Hänen nimen mödhe lidn om nimitadud-ki. Se oli lidnuz 9 oigesaumaižen sektoranke da seičemen verajanke, saudud bengaližen Čakravartin Vidjaharan-arhitektoran projektan mödhe. Sil aigal oigedsaumaine planiruind oli vaiše neciš Indijan lidnas, hot' se kožub indižele verole.

Vhesai 1949 Džaipur oli Dhundhar-radžankundan pälidnaks.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn seižub 431 metrad keskkorktusel. Banas- da Bangang-joged läbitadas Džaipur-ümbrikod.

Klimat om tropine kuiv. Vilukun kesklämuz om +15°C, semendkun da heinkun — +33°C. Paneb sadegid 635 mm vodes, niišpäi 430 mm kahtes kus — heinku da eloku.

Džaipur alajagase 91 rajonha-valičemižümbrikho.

Transport

vajehta

Avtobusad da kiruhavtobusad oma kundaližeks transportaks.

Vspäi 2015 metro radab lidnas (1 jono, 9 stancijad, 9,6 km raudted), 8 stancijad oma manpäližed da 1 stancii manalaine om.

Rahvahidenkeskeine civiline Džaipur-lendimport (JAI) sijadase suvižes Sanganer-ezilidnas, 13 kilometras lidnan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Indijan südäimes, Emiratoihe da Omanha.

Homaičendad

vajehta


Irdkosketused

vajehta