Kot d'Ivuar, täuz' oficialine nimituz — Kot d'Ivuaran Tazovaldkund (franc.: République de Côte d'Ivoire [ʁepyˈblik də kot diˈvwaʁ]), om valdkund Päivlaskmaižes Afrikas, Atlantižen valdmeren Gvinejan lahten randal. Edel 1986 vot nimitihe Kot d'Ivuarad Elefantanlun Randan Tazovaldkund:aks. Pälidn om Jamusukro.

Kot d'Ivuaran Tazovaldkund
République de Côte d'Ivoire
 Flag
Flag of Côte d'Ivoire.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Ivory Coast.svg
Pälidn Jamusukro
Eläjiden lugu (2018) 26 260 582[1] ristitud
Pind 322 463 km²
Kot d'Ivuaran Tazovaldkund République de Côte d'Ivoire
Kel' francijan
Valdkundan pämez' Alassan Uattara
Päministr Amadu Gon Kulibali
Religii islam, hristanuskond, paganuz, ateizm
Valüt KFA:n frank (XOF)
Internet-domen .ci
Telefonkod +225
Aigvö UTC+0

IstoriiEdit

Vn 1960 7. päiväl elokud Kot d'Ivuar tedištoiti ičeze ripmatomudes Francijaspäi.

Voziš 2002−2007 kaks' Rahvahanikoiden sodad oli valdkundas.

Jäl'gmäine Konstitucii[2] om hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vn 2016 redukus.

Geografijan andmusedEdit

 
Kot d'Ivuaran topografine kart.

Kot d'Ivuar om mavaldkundröunoiš Liberijanke (röunan piduz — 716 km) da Gvinejanke (610 km) päivlaskmas, Malinke (532 km) da Burkina Fasonke (584 km) pohjoižes, Gananke päivnouzmas (668 km). Ühthine röunoiden piduz — 3110 km. Randanpird om 515 km.

Reljef om tazo, pohjoižes om platoid. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Mont Nimba-mägi, 1752 m valdmeren pindan päl. Kaikiš pidembad joged oma Sasandr, Bandam da Komoe. Kaik ned oma kos'kekahad da kožudas laivoiden ujumha ei edemba mi 65 km mererandpolelpäi.

Klimat om ekvatorialine suves da subekvatorialine pohjoižemb. Suves om tropižid mecoid, savannad enambištudas man pohjoižes da keskuses. Vihmoiden sezonan aigan paneb sadegid 1100 mm pohjoižes da 5000 mm suves.

Londuseližed pävarad oma kivivoi, londuseline gaz, diamantad, metallad (mangankivend, raudkivend, kobal't, boksitad, vas'k, kuld, nikel', tantal).

TobmuzEdit

 
Kot d'Ivuaran parlamentan pert' Jamusukros.

Ohjandusen form om unitarine prezidentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (franc.: Président de la République de Côte d'Ivoire), hän om armijan päkäsknik da paneb päministrad radsijha, hänele sab säta käskusid. Kaik rahvaz valičeb prezidentad videks vodeks. Varaprezident om Nacionaližen Suiman pämez'.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (franc.: Sénat, uz' kodi uden Konstitucijan mödhe) 99 ühtnijanke, kaikutte agj valičeb 2 ezitajad, prezident paneb radnikusele koumandest. Alakodi om Nacionaline Suim (franc. Assemblée Nationale), kaik rahvaz valičeb sen 255 ühtnijad nelläks vodeks (edel 2016 vot oli viž vot) üks'mandatižiš valičemižümbrikoiš.

Parlamentan alakodin ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2016 18. päiväl tal'vkud. Valitihe prezidentad järgenduseližen kerdan vl 2015 redukun 25. päiväl, Alassan Uattara sai vägestust ezmäižes turas (83,7%) da radab kahtenden strokun jäl'geten (vl 2010 sai 54,1% vai 45,9% kahtenden turas). Amadu Gon Kulibali radab päministran vs 2017 vilukun 10. päiväspäi. Senatan ezitajiden ezmäižed valičendad oliba vn 2018 24. päiväl keväz'kud.

Administrativiž-territorialine jagandEdit

   Kacu kirjutuz: Kot d'Ivuaran administrativiž-territorialine jagand.

Vspäi 2011 Kot d'Ivuaras om 14 ümbrikod. Niišpäi kaks' oma avtonomižed lidnad, toižed 12 ümbrikod alajagasoiš 31 agjaks (regionaks), agjad — 95 departamentaks. Departamentad alajagasoiš 495 subprefekturha.

EläjadEdit

Kot d'Ivuaras elädas iberijalaižed. Vn 2014 redukus valdkundan ristitišt oli 23 919 000 eläjid[3]. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Uskondan mödhe (2014): islamanuskojad — 42,9%, katolikad — 17,2%, evangelistad — 11,8%, metodistad — 1,7%, toižed hristanuskojad — 3,2%, animistad — 3,6%, toižed uskojad — 0,5%, religijatomad — 19,1%.

Kot d'Ivuaran kaikiš suremb lidn da ižandusen pälidn om Abidžan. Toižed sured lidnad (enamba 200 tuh. ristituid vl 2012, surembaspäi penembha): Buake, Daloa, Jamusukro (pälidn), Korogo.

IžanduzEdit

Vl 2009 Kot d'Ivuaran päeksport oli kakao (33%), kivivoi (17%); toine eksport — kofe, pumaterialad, puvill, parfümerii, cement, bananad, ananasad, kala, pal'mvoi.

HomaičendadEdit

  1. Kot d'Ivuaran ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Vn 2016 valdkundan Konstitucijan tekst Vikipurtkiš. (fr.)
  3. Kot d'Ivuaran ristitišt vl 2014 redukun 1. päiväl. — Kot d'Ivuaran Tazovaldkundan Nacionaline statistikan institut (ins.ci). (fr.)

IrdkosketusedEdit



Afrikan valdkundad
Alžir | Angol | Benin | Botsvan | Burkina Faso | Burundi | Čad | Džibuti | Efiopii | Egipt1 | Ekvatorialine Gvinei | Eritrei | Esvatini | Gabon | Gambii | Gan | Gvinei | Gvinei-Bisau | Jemen1 | Kabo Verde | Kamerun | Kenii | Keskafrikan Tazovaldkund | Komoran Sared | Kongon Demokratine Tazovaldkund | Kongon Tazovaldkund | Kot d'Ivuar | Lesoto | Liberii | Livii | Madagaskar | Malavi | Mali | Marok | Mavrikii | Mavritanii | Mozambik | Namibii | Niger | Nigerii | Ruand | San Tome da Prinsipi | Seišelan Sared | Senegal | Sjerra Leone | Somali | Sudan | Suviafrikan Tazovaldkund | Suvisudan | Zambii | Zimbabve | Tanzanii | Togo | Tunis | Ugand

1 Om Azijas mugažo.