Jamusukro
Jamusukro (franc.: Yamoussoukro [jamusukʁo], sijaline virkand: [jamsokʁo], lühüdas Jakro, fr. Ya'kro ) om Kot d'Ivuaran pälidn. Se om valdkundan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, Jamusukron avtonomižen ümbrikon administrativine keskuz mugažo (vspäi 2011).
| Valdkund | Kot d'Ivuar |
| Eläjiden lugu (2020) | 361,893 ristitud |
| Pind | 350 km² |
| |
| Telefonkod | +225- |
| Aigvö | UTC+0 |
IstoriiRedigeeri
Udesnimitihe N'Gokro-küläd Jamusu-kunigaznaižen mödhe, hän pageni neche külähä vl 1929 francižen kolonizacijan aigan. Vl 1950 eländpunkt oli kaik-se küläks 500 eläjanke. Ripmatomuden sandan jäl'ghe Kot d'Ivuaran ezmäine Feliks Ufue-Buanji-prezident (ohjasti vll 1960−1993) zavodi sauvondad ičeze kodiküläs sirdamha sihe pälidnad. Valdkundan pälidn om sirtud sihe tahoze Abidžanaspäi vn 1983 keväz'kus.
Jamusukro šingotase pälidnan funkcijoil, transporttesol'meks, om sömtegimišton, punümbriradmižen i parfümerijan edheotandoid. Lidn om maižanduzrajonan keskuz (kofe, kakao, bananad, jams, kabjživatišton kazvatuz, kalanpüdand).
Geografijan andmusedRedigeeri
Lidn sijadase valdkundan keskuzpalan suves, 214 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad ekonomižhe Abidžan-pälidnhasai om 240 km suvipäivnouzmha. Kosu-gidroelektrostancijan padosein om saudud vodele 1973 32 km lodeheze pälidnaspäi Bandam-jogel (franc.: Bandama), padosein sädab ratud Kosu-järved (1,7..1,9 tuh. km²). Jamusukro levitase läz Bandam-joged. Jogi i järv oma kaikiš surembad valdkundas.
Rahvahidenkeskeine civiline Jamusukro-lendimport (ASK / DIYO, franc.: Aéroport international de Yamoussoukro) sijadase 15 km lodeheze lidnan keskusespäi.
EläjadRedigeeri
Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 259 373 ristitud. Vn 2014 Kot d'Ivuaran rahvahanlugemižen mödhe kaik 355 573 ristitud eliba ümbrikos 3500 km² pindal, vl 2020 — 415 tuhad ristituid.
Kaikiš suremb mail'mas katoline pühäpert' om saudud lidnas vll 1985−1989, se om Notr-Dam-de-la-Pe-bazilikjumalanpert' (franc.: Notre Dame de la Paix «Kožundan Jumalanmaman»).
IrdkosketusedRedigeeri
| Jamusukro Vikiaitas |
| Afrikan pälidnad | ||
| Abudž | Addis-Abeb | Akkr | Alžir-lidn | Antananarivu | Asmar | Bamako | Bangi | Banžul | Bisau | Brazzavil' | Dakar | Dodom | Džibuti-lidn | Džub | Fritaun | Gaborone | Giteg | Harare | Hartum | Jamusukro | Jaunde | Kair | Kampal | Kigali | Kinšas | Konakri | Librevil' | Lilongve | Lome | Luand | Lusak | Malabo | Maputu | Maseru | Mbabane | Mogadišo | Monrovii | Moroni | Nairobi | Ndžamen | Niamei | Nuakšot | Port Lui | Porto Novo | Prai | Pretorii | Rabat | San Tome | Tripoli | Tunis-lidn | Uagadugu | Viktorii | Vindhuk | ||