Nigerii (angl.: Nigeria [naɪˈdʒɪrɪə]), Nigerijan Federativine Tazovaldkund (angl.: Federal Republic of Nigeria) om valdkund Päivlaskmaižes Afrikas. Se om Afrikan kaikiš suremb valdkund eläjiden lugumäran mödhe. Pälidn — Abudž.

Nigerijan Federativine Tazovaldkund
Federal Republic of Nigeria (angl.) 1
 Flag
Flag of Nigeria.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Nigeria.svg
Pälidn Abudž
Eläjiden lugu (2018) 203 452 505[1] ristitud
Pind 923 768 km²
Nigerijan Federativine Tazovaldkund Federal Republic of Nigeria (angl.) 1
Kel' anglijan
Valdkundan pämez' Mohammadu Buhari
Päministr eile olmas
Religii islam, hristanuskond
Valüt nigerijan nair (₦)
Internet-domen .ng
Telefonkod +234
Aigvö UTC+1

Nigerii om MTO:n da KEVO:n ühtnii.

Keled da valdkundan nimed niilEdit

 
Beninan, Nigerijan da Kamerunan kel'kart.

Nigerijan nimed man heimoiden kelil:

  • Republic ndi Naigeria (igbo)
  • Orílẹ̀-èdè Olómìnira Àpapọ̀ ilẹ̀ Nàìjíríà (joruban)
  • Jam-huriyar Taraiyar Nijeriya (hausan)
  • Republik Federaal bu Niiseriya (fula)

Sikš ku Nigerijas lugetas 514 eläbal kelel[2], ka valdkundan üks'jäine oficialine kel' om anglijan kel'.

Man rahvahan tobj pala pagižeb kahtel kelel da enamba sidä[3]. Avaras levitadud keled: edo, fula, hausan kel', igbon kel', joruban kel', kanuri. Tahol'žed keled käviutadas lodaidamha da kirjutamha lehtesištol. Erasid niišpäi opetas školiš.

1980-nzil vozil kaiknigerijaine kirjamišt om ratud, latinan kirjamišton pohjal. Kävutadas sidä erazvuiččiš Nigerijan keliš.

IstoriiEdit

Voz'sadoil 8.-14. Nigerijan territorii oli transsaharan kalaidajiden Kanem Borno-imperijan palaks, sen ohjastajad kändisoiš islamha vl 1085.

Vl 1960 redukun 1. päiväl Nigerii, Suren Britanijan kolonijan oldes, sai ičeze ripmatomut. Kolonizatorad andoiba eläjiden palale (joruba-heim) hristanuskondan anglikašt formad.

Vozil 1967−1970 rahvahanikoiden soda tegihe valdkundas. Maiden unitarizacijan naprind vei sodaha, sikš ku islamižed pohjoižmad ei olend hökkähtunuded unitarizacijanke.

Valdkundan päižed politižed partijad oleliba kel'don al pordon aigad (vozil 1966−1978, 1984−1989 da 1993−1998), sikš miše formiruihe niid etniž-regionaližen tundusen pohjal.

Jäl'gmäine Nigerijan Konstitucii[4] tuli väghe vl 1999 semendkun 29. päiväl, nece om videnz' valdkundan konstitucii ripmatomuden aigas.

GeografiiEdit

 
Nigerijan topografine kart.

Ma röunatab: päivlaskmas — Beninanke (röunan piduz — 809 km), pohjoižes — Nigeranke (1608 km), homendezbokas — Čadanke (85 km), päivnouzmas — Kamerunanke (1975 km). Ühthine röunoiden piduz om 4477 km. Nigerii sijadase Gvinejan lahtan randpolel. Ühthine merenrandišton piduz — 853 km.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Čappal Vaddi-mägi (2419 m), se sijadase Tarab-štatas.

Niger- da Benue-joged jagadas mad kaks'haz: Mererandaline tazangišt sijadase sen suvipalas; pohjoižpalas madalad mägitazangištod dominiruidas. Čirakoiden čep' om Mererandaližen tazangišton päivlaskmas, pidust' randpol't. Nece tazangišt venub jogiden sagedmaiš. Madalad mägitazangištod oma Jorub-plato Niger-jogen päivlaskmpolehe da Udi-plato sen-žo jogen päivnouzmpolehe. Edemba Pohjoine mägitazangišt sijadase, sen korktuz vajehtelese 400..600 metraspäi ü.m.t. enamb mi 1000 metrhasai. Sen kaikiš korktemb pala om Džos-plato, kudamban kaikiš korktemb čokkoim — Šere-mägi (1735 m). Pohjoine mägitazangišt lodehes kändase Sokoto-tazangištoks, i homendezbokas — Born-tazangištoks.

Londuseližed pävarad oma londuseline gaz, kivivoi, kivihil', metallad (raudkivend, cink, tin, hahktin, niobii), toižed varad — mouckivi, väghine mahuz.

Politine sistemEdit

 
Parlamentan alakodin pert' Abudžas.

Ohjandusen form om federativine prezidentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (angl.: President of the Federal Republic of Nigeria), armijan päkäsknik — hän-žo. Rahvaz valičeb prezidentad, sen valdatusiden strok om nell' vot, enamba mi kaks' strokud jäl'geten ei sa. Armijan lugumär — 85 tuhad mest.

Käskusenandai tobmuz om kaks'kodiine Nacionaline Suim (angl.: The National Assembly). Sen üläkodi om Senat (109 ristitud). Senatan ezitajid valitas relätivižen enambuden mažoritarižen sisteman mödhe (36 koumemandatišt ümbrikod i 1 om üks'mandatine). Senatan ezimez' valičese Senatan ezitajil. Suiman alakodi om Ezitajiden palat (360 ristitud). Alakodin ezitajid valitas üläkodin ezitajiden kartte. Kaikiden ezitajiden valdatusiden strok om nell' vot. Nügüd' centristad valdoitas (Nigerijan Rahvahaliž-Demokratine Partii, NRDP).

Nigerijan järgenduseližed pävaličendad oliba vn 2019 uhokun 23.-24. päiväl, valitihe valdkundan parlamentan ühtnijoid da prezidentad. Nügüdläine prezident om Mohammadu Buhari, sai 55,6% (vl 2015 53,96%), tuleškanzi radho vn 2015 semendkun 29. päiväl, se om hänen kahtenz' strok.

Administrativiž-territorialine jagandEdit

   Kacu kirjutuz: Nigerijan administrativiž-territorialine jagand.

Nigerijan ma om jagadud 36 štatha (angl.: state-sana znamoičeb «valdkund»), mugažo federaline pälidnan territorii om olmas (angl. Federal Capital Territory). Kaik ned alajagasoiš 774 territorijaks sijaliženke ičeohjastusenke (Local Government Area, LGA)[5]. Vl 1960 vaiše koume territorijad oli, sädihe niid etnižen da religijan tundusen pohjal, i aigan jokstes henozihe niid 36 štataks.

EläjadEdit

Nigerijas elädas nigerijalaižed. Vl 2013 valdkundan ristitišt oli 177 155 754 eläjad. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Kaik 8 lidnad enamba mi millionanke eläjid om Nigerijas (surembaspäi penembha): Lagos, Kano, Ibadan, Kadun, Port Harkort, Benin Siti, Maiduguri i Zaria.

ReligiiEdit

Uskolaižed oma islamanuskojad (50%), hristanuskojad (40%) da sijaližiden veroiden kaičijad (10%).

Šariatan käskused oma väges 12 štatas, sidä kesken ühesan štatan kaikel territorijal.[1]

Hristanuskondan konfessijad: anglikanilaižed (20 mln), katolikad (20 mln) da videndenkümnendenpäivänuskojad (18,2 mln).

Kul'turEdit

Etnižiden gruppiden äjüz märičeb Nigerijan rahvahanmuzikan stilid. Kaikuččel etnosal ičeze veroližed soitod da pajod oma.

Kuvatud Nigerijas täuz'piduzližiden fil'miden lugumär ühten voden ülitab 800 (2nz' sija mail'mas Indijan jäl'ghe)[6]. Nimitadas man kinoindustrijad Nollivudaks, Gollivudan analogijan mödhe. Ühten fil'man keskmäine büdžet om läz US$15,000.

IžanduzEdit

Nigerii om golliden afrikanine valdkund kivivoin surenke eksportanke (8nz' sija mail'mas vl 2007). Kivivoin eksportižed sortad nimitasoiš «Bonny Light» da «Forcados». Kivivoin ližaks, sur' eksportine znamoičend om kakaonbabuil da räzinal, sidä kesken londuseližes kaučukaspäi. Nigerii om kivivoin üks' päeksportirujišpäi Päivlaskmaižen Evropan da AÜV:oiden täht.

Valdkundan kogosüdäiprodukt oli US$2400 ühthe henghe vl 2009. Kanzoiden 70% elädas alemba mi gollüden tazopind. Ristitud radnikoitas maižanduses (70%), tegimištos (10%) da holituzsferas (20%). Erased rajonad mokičesoiš elektroenergijan mairhes, hubiš teiš da redukahas jondvedespäi.[7]

PraznikadEdit

Kaiken rahvahan da hristanuskoijiden praznikad:

Dat Nimi Nimi man oficialižeks keleks
1. viliku Uz' voz' New Year's Day
Sulakus Sur' videnz'päiv Good Friday
Sulakus Valatandezmärg Easter Monday
1. semendku Keväden i radon päiv Worker's Day
27. semendku Lapsiden kaičendan päiv Children's Day
29. semendku Demokratijan päiv Democracy Day
1. reduku Ripmatomuden päiv Independence Day
25. tal'vku Karačun Christmas Day
26. tal'vku Lahjoiden päiv Boxing Day

HomaičendadEdit

  1. 1,0 1,1 Nigerijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Nigerijan keled. — Ethnologue.com. (angl.)
  3. Nigerian Language (Nigerijan kel'). — Mapsofworld.com. (angl.)
  4. Nigerijan Konstitucii (1999). — Wipo.int. (angl.)
  5. States of Nigeria. — Statoids.com. (2008) (angl.)
  6. Analysis of the UIS International Survey on Feature Film Statistics (Fil'miden rahvahidenkeskeižen pästandan analiz). — Uis.unesco.org. (angl.)
  7. Nigerii šingotaškandeb turizman sarak todesižikš. — Afrol.com. (angl.)

IrdkosketusedEdit

Tobmuz
Ühthine informacii valdkundas



Afrikan valdkundad
Alžir | Angol | Benin | Botsvan | Burkina Faso | Burundi | Čad | Džibuti | Efiopii | Egipt1 | Ekvatorialine Gvinei | Eritrei | Esvatini | Gabon | Gambii | Gan | Gvinei | Gvinei-Bisau | Jemen1 | Kabo Verde | Kamerun | Kenii | Keskafrikan Tazovaldkund | Komoran Sared | Kongon Demokratine Tazovaldkund | Kongon Tazovaldkund | Kot d'Ivuar | Lesoto | Liberii | Livii | Madagaskar | Malavi | Mali | Marok | Mavrikii | Mavritanii | Mozambik | Namibii | Niger | Nigerii | Ruand | San Tome da Prinsipi | Seišelan Sared | Senegal | Sjerra Leone | Somali | Sudan | Suviafrikan Tazovaldkund | Suvisudan | Zambii | Zimbabve | Tanzanii | Togo | Tunis | Ugand

1 Om Azijas mugažo.