Afganistan
Afganistan (puštu dai dari: افغانستان Afġānistān), täuz' oficialine nimituz — Afganistanan Islamine Tazovaldkund (puštu: د افغانستان اسلامي جمهوریت Də Afġānistān Islāmī Džumhurijat, dari: جمهوری اسلامی افغانستان Džomhuri-je Eslāmi-je Afġānestān), om mererandatoi valdkund Azijan Keskpäivnouzmas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Kabul.
Flag.svg)
|
Valdkundznam.svg)
|
| Pälidn | Kabul |
| Eläjiden lugu (2018) | 34,940,837[1] ristitud |
| Pind | 652,864[2] km² |
| |
| Kel' | puštu, dari |
| Valdkundan pämez' | Ašraf Gani |
| Päministr | Abdulla Abdulla |
| Religii | islam |
| Valüt | afgani (AFN) |
| Internet-domen | .af |
| Telefonkod | +93 |
| Aigvö | UTC+4:30 |
Istorii
vajehtaVn 1919 19. päiväl elokud Afganistan tedištoiti ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi.
Vspäi 1978 rahvahanikoiden soda jätktase valdkundas.
Valdkundan ezmäižed Konstitucijad (puštu: د افغانستان اساسي قانون D Afghanstan asasi kuanvn) oliba vozišpäi 1923 i 1931. Jäl'gmäine 12nz' lugul Konstitucii[3] om vahvištadud vl 2004, se om väges vajehtusita.
Geografijan andmused
vajehta
Afganistan om mavaldkundröunoiš Turkmenistananke (röunan piduz — 804 km), Uzbekistananke (144 km) da Tadžikistananke (1357 km) pohjoižes, Kitainke pohjoižpäivnouzmas (91 km), Pakistananke päivnouzmas da suves (2670 km), Irananke päivlaskmas (921 km). Ühthine röunoiden piduz — 5987 km.
Afganistan om mägekaz ma. Sen kaikiš korktemb čokkoim sijadase röunal Pakistananke — Hindukušan kaikiš korktemb Nošak-mägenoc, 7942 metrad meren pindan päl. Kaik joged kuivatas kezal päiči Kabul-joges (lankteb Indha). Znamasižed joged oma Gerirud (ottas kastelemha täuzin) i Gil'mend (lankteb Sistan-alangho).
Klimat om subtropine kontinentaline. Lämuz da sadegiden mär oma lujas erazvuiččed londuseližid zonoidme da korktusidme. Paneb sadegid 40..50 mm vodes letetazangištoil, 800 mm suvipäivnouzmas (mussonad ličtas).
Londuseližed pävarad oma kivivoi, londuseline gaz, kivihil', metallad (raudkivend, vas'k, hrom, hahktin, cink), toižed varad — čomad kived, tal'k, keitandsol, väghine mahuz, gidroenergii.
Politine sistem
vajehta
Ohjandusen form om unitarine prezidentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (puštu: رئیس rajis «olii ezinenas», «pämez'»). Kaks' varaprezidentad oma hänele abuhu. Kaik rahvaz valičeb prezidentad videks vodeks, enamba kaht strokud ei sa.
Parlament om kaks'kodine Nacionaline Suim. Üläkodi om Tobmiden Kodi (puštu: مشرانوجرګه Mešrano Džirga) 102 deputatanke. Prezident paneb radnikusile koumandest heišpäi, agjoiden nevondkundad oigetas toižid. Alakodi om Rahvahan Kodi (puštu: ولسي جرګه Volesi Džirga) 249 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid. Kaik hö oma vižvoččen valdatusiden strokunke.
Parlamentan alakodin ühtnijoiden vitkostadud valičendad oliba vn 2018 20. päiväl redukud. Prezidentan järgenduseližed valičendad oliba vn 2019 sügüz'kun 28. päiväl. Nügüdläine prezident om Ašraf Gani, sai 50,64% (vl 2014 — 56,44% kahtendes turas) da radab kahtenden strokun jäl'geten. Päministr om Abdulla Abdulla, hän sai vägestust ezmäižes turas vn 2014 prezidentan valičendoiden aigan da tahtoi sada midä-se vajehtuseks kilan tundištusen tagut äniden lugustusen aigan.
Vodhesai 2014 Afganistanan prezident oli Hamid Karzai; päministrad oliba Mohammad Fahim da Karim Halili.
Administrativiž-territorialine jagand
vajehtaKacu kirjutuz: Afganistanan administrativiž-territorialine jagand.
Afganistan jagase 34 agjaks (puštu dai dari: ولايت vilajat). Agjad alajagasoiš 398 rajonaks (puštu dai dari: ولسوالۍ volasvalei).
Eläjad
vajehtaVl 2009 eläjiden lugu oli 28 150 000 ristitud, vl 2014 — 31 822 848 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.
Afganistanas elädas afganilaižed. Kel'mahtused (2017): dari (persijan kelen toižend) — 80%, puštu — 47%, uzbekan kel' — 11%, anglijan kel' — 5%, turkmenan kel' — 2%, urdu — 2%, pašai — 1%, nuristani — 1%, araban kel' — 1%, toižed keled vähemb mi procent.
Uskondan mödhe (2009): islamanuskojad — 99,7% (sunnitad 84,7..89,7%, šijitad 10..15%), toižed uskojad i religijatomad — 0,3%.
Toižed sured lidnad (enamba 300 tuh. ristituid vl 2010, surembaspäi penembha): Kandagar, Gerat, Mazari Šarif. Lidnalaižiden pala om 26% (2020).
Ekonomik
vajehtaVl 2009 Afganistanan legaline päeksport oli avtod da niiden varapalad (läz 18%), polimerad (8%), södabad pähkmed (7%); toine eksport — vinmarj (mž. kuivatud) da granatad (5%), raud da teraz lehtesil da vanuimel (5%), kourad (5%), pol'fabrikatad-substancijad himižen tegimišton täht (3%), mikrofonad da radiosandapparatad (3%), puvill (3%), maplodud (3%), londuseline kaučuk (2%), heinäd (vihand vai kuidud, sidä kesken zellhä, 2%), libutimed (1%), poliester (1%), kül'menzoittud kala (1%).
Homaičendad
vajehta- ↑ Afganistanan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
- ↑ Area and administrative Population (Pind da ristitišt agjoidme) //Statistical Yearbook 2012-2013. — Central Statistics Organization of Afghanistan (cso.gov.af). (angl.)
- ↑ Afganistanan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
Irdkosketused
vajehta- Afganistanan prezidentan oficialine portal (president.gov.af). (angl.) (Puštu) (Dari)
- Afganistanan parlamentan oficialine sait (parliament.af). (angl.) (Puštu) (Dari)
| Afganistan Vikiaitas |
| Azijan valdkundad | ||
 | ||
|
1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo. |