Stokhol'm

Stokhol'm
Stockholm
	Lidnanznam;
Valdkund	Ročinma
Eläjiden lugu (2016)	935,619 ristitud
Pind	188 km²
Pämez'	Anna König Jerl'mür; (reduku 2018—)
Telefonkod	+46−8
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Stokhol'm (vai Štokhol'm, ročin kelel Stockholm [stɔkːhɔlm]) om Ročinman pälidn (vspäi 1634) da kaikiš suremb lidn. Mugažo se om Stokhol'man agjan (lenan) administrativine keskuz.

Vspäi 1901 kaikuččes vodes Nobelän komitet sädab ištundoid lidnas.

IstoriiRedigeeri

Vl 1187 lidnusen aluz oli pandud. Stokhol'm mainitase ezmäižen kerdan lidnaks vl 1252. Voz'sadassai 13. lidn om valdkundan ižandusen päkeskuz.

Geografijan andmusedRedigeeri

Lidn sijadase Melaren-järvespäi Baltijan merhe joksijoiden hijamiden randoil, Piterin levedusel. Baltijan meren randišton 14 sared Stokhol'man sarištospäi mülüdas lidnan territorijha.

Klimat om ven. Vilukun keskmäine lämuz' om −1,5 C°, heinkun — +19,6 C°. Paneb sadegid 539 mm vodes, enamba voden kahtendel polel.

TobmuzRedigeeri

Lidnan pämez' om Karin Vanngord vs 2014 redukun 20. päiväspäi.

Lidn jagase 14 rajonha koumel palal: Keskuz (Innerstaden, 4 rajonad), Päivlaskmaine pol' (Västerort, 4 rajonad) da Suvine pol' (Söderort, 6 rajonad).

EläjadRedigeeri

Vn 2011 31. päiväl tal'vkud eläjiden lugu oli 871 952 ristitud. Enamba 2,2 mln ristituid elihe lidnan aglomeracijas vl 2015, se om Ročinman ristitišton 22%.

IžanduzRedigeeri

Stokhol'm om kodisija mail'man tetabiden kompanijoiden täht: Eriksson i Elektrolüks. Enamba 45% Ročinman kompanijoiden (200 radnikanke da sen ülemb) päfaterad sijadasoiš pälidnas.

Metro (roč.: Stockholms tunnelbana) om olmas vspäi 1950, vl 1994 siš oli 100 stancijad (48 — manaluižed), 3 jonod (sarakoidenke) da 105,7 km raudted. Likund om hurapol'ne, sikš miše vodhe 1967 sügüz'kun 3. päivhäsai mugoine likund oli valdkundan kaikid teidme. Kaik raudteiden transportan maršrutad (tramvaid, metro da ezilidnelektrojonused) oma ühthiženke numeracijanke.

Rahvahidenkeskeine civiline Stokhol'm-Arland-lendimport (roč. Stockholm Arlanda flygplats, ARN) sijadase 42 km pohjoižhe lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Evropan maihe da AÜV:oihe, mugažo erasihe Azijan maihe (AÜE, Kitai, Suvikorei, Tailand).

SportRedigeeri

Vl 1912 Kezaližed Olimpižed vändod mäniba lidnas.

GalereiRedigeeri

Lidnan keskusen ühthine nägu (täuz' pöruz).

HomaičendadRedigeeri

IrdkosketusedRedigeeri

Lidnan ohjastusen oficialine sait (stockholm.se). (roč.) (suom.) (angl.)

Stokhol'm Vikiaitas

	Evropan pälidnad
	Afinad \| Amsterdam \| Andorr la Vel'j \| Baku \| Belgrad \| Berlin \| Bern \| Bratislav \| Brüssel' \| Budapešt \| Buharest \| Dublin \| Hel'sinki \| Jerevan \| Kijev \| Kišinöv \| Kopenhagen \| Lissabon \| London \| Lüblän \| Lüksemburg-lidn \| Madrid \| Minsk \| Monako-lidn \| Moskv \| Nikosii \| Oslo \| Pariž \| Podgoric \| Prag \| Reikjavik \| Rig \| Rim \| San Marino-lidn \| Sarajevo \| Skopje \| Sofii \| Stokhol'm \| Zagreb \| Tallidn \| Tbilis \| Tiran-lidn \| Vaduc \| Vallett \| Varšav \| Vatikan \| Ven \| Vil'nüs