Stokhol'm
Stokhol'm (vai Štokhol'm, ročin kelel Stockholm [stɔkːhɔlm]) om Ročinman pälidn (vspäi 1634) da kaikiš suremb lidn. Mugažo se om Stokhol'man agjan (lenan) administrativine keskuz.
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Ročinma |
| Eläjiden lugu (2023) | 1,000,000 ristitud |
| Pind | 188 km² |
| |
| Pämez' | Karin Vangord (reduku 2014 — reduku 2018, reduku 2022—, Karin Wanngård) |
| Telefonkod | +46−8 |
| Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Vspäi 1901 kaikuččes vodes Nobelän komitet sädab ištundoid lidnas.
Istorii vajehta
Vl 1187 lidnusen aluz oli pandud. Stokhol'm mainitase ezmäižen kerdan lidnaks vl 1252. Voz'sadassai 13. lidn om valdkundan ižandusen päkeskuz.
Geografijan andmused vajehta
Lidn sijadase Melaren-järvespäi Baltijan merhe joksijoiden hijamiden randoil, Piterin levedusel. Baltijan meren randišton 14 sared Stokhol'man sarištospäi mülüdas lidnan territorijha. Lahembaine sur' lidn om universitetine Uppsal 70 km pohjoižhe.
Klimat om ven Baltijan meren i Gol'fstriman valatoitusenke. Voden keskmäine lämuz' om +7,9 C°, kezakun-elokun +15,7..+18,7 C°, tal'vkun-keväz'kun −1..+1,6 C°. Ekstremumad oma −28,2 C° i +35,4 C°. Kezaaigan minimum om +1 C° (kezakus), tal'vaigan maksimum om +12,7 C° (tal'vkus). Paneb sadegid 546 mm vodes, enamba kezakus-elokus (62..66 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (27..29 mm kus).
Lidn jagase 14 rajonaks koumel palal: Keskuz (Innerstaden, nell' rajonad), Päivlaskmaine pol' (Västerort, nell' rajonad) da Suvine pol' (Söderort, kuz' rajonad).
Eläjad vajehta
Vn 2011 lopus lidnan eläjiden lugu oli 871 952 ristitud. Kaik 935 619 ristitud elihe lidnas vl 2016. Kaikis suremb lidnan ristitišt om nügüd', toine maksimum oli 808 603 eläjad vl 1960. Lidnankundan ristitišt oli 2 121 000 eläjad 381,63 km² pindal vl 2023. Enamba 2,4 mln ristituid elihe kaikes lidnaglomeracijas 6519 km² pindanke vl 2023, se om Ročinman ristitišton 24 % (vl 2016 siš oli 2,2 mln eläjid).
Lüteranižen Ročinman jumalankodikundan 27 tulendad 50 jumalanpertinke om sätud lidnas. Niiden ližaks om äi joudjan religijan jumalanpertid. Islaman kuz' pühäpertid om avaitud. Judaizman koume pühäpertid oma kaikiš suremban Skandinavijan maiš evrejalaižiden kundan täht (4,5 tuhad ristituid).
Edeline lidnan pämez' oli Anna König Jerl'mür (Anna König Jerlmyr) vn 2018 redukuspäi.
Ižanduz vajehta
Stokhol'm om kodisija mail'man tetabiden kompanijoiden täht: Eriksson i Elektrolüks. Enamba 45 % Ročinman kompanijoiden (200 radnikanke da sen ülemb) päfaterad sijadasoiš pälidnas.
Transport vajehta
Avtobusad, tramvaid, taksid, metro i ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas, mugažo jogitransport ujub sarištodme. Metropoliten (roč.: Stockholms tunnelbana) radab vspäi 1950, vl 1994 siš oli 100 stancijad (48 — manalaižed) koumel jonol (sarakoidenke), 105,7 km raudted. Likund om hurapol'ne, sikš miše vodhe 1967 sügüz'kun 3. päivhäsai mugoine likund oli valdkundan kaikidme teidme. Kaik raudteiden transportan maršrutad (tramvaid, metro, ezilidnelektrojonused) oma ühthiženke numeracijanke.
Rahvahidenkeskeine civiline Stokhol'm-Arland-lendimport[1] (roč.: Stockholm Arlanda flygplats, ARN / ESSA, 25,6 mln passažiroid vl 2019) sijadase 42 km pohjoižhe lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Evropan maihe da AÜV:oihe, mugažo erasihe Azijan maihe (AÜE, Kitai, Suvikorei, Tailand).
Sport vajehta
Vl 1912 Kezaližed Olimpižed vändod mäniba lidnas.
Galerei vajehta
Homaičendad vajehta
Irdkosketused vajehta
- Lidnan ohjastusen oficialine sait (stockholm.se). (roč.) (angl.) (+ lehtpoled igähižiden rahvahanvähembusiden kelil)
| Stokhol'm Vikiaitas |
| Evropan pälidnad | ||
| Afinad | Amsterdam | Andorr la Vel'j | Baku | Belgrad | Berlin | Bern | Bratislav | Brüssel' | Budapešt | Buharest | Dublin | Hel'sinki | Jerevan | Kijev | Kišinöv | Kopenhagen | Lissabon | London | Lüblän | Lüksemburg-lidn | Madrid | Minsk | Monako-lidn | Moskv | Nikosii | Oslo | Pariž | Podgoric | Prag | Reikjavik | Rig | Rim | San Marino-lidn | Sarajevo | Skopje | Sofii | Stokhol'm | Zagreb | Tallidn | Tbilis | Tiran-lidn | Vaduc | Vallett | Varšav | Vatikan | Ven | Vil'nüs | ||