Nobelän premii

Nobelän premii (roč.: Nobelpriset [nʊˈbɛ̂lːˌpriːsɛt], norv.: Nobelprisen, angl.: Nobel Prize [ˈnoʊbɛl]) om üks' kaikiš arvokahembiš rahvahidenkeskeižiš premijoišpäi. Sihe mülüdas mötal', diplom i rahalahj läz 1 mln US$ surtte. Anttas joga vodel vspäi 1901 kaikiš znamasižembiš tedoidusiš i löudusiš, järedas tondas ristitkundan kul'turha vai šingoteshe. Tedotadas laureatid redukun zavodindas.

Premii om alusenpandud Ročinman Al'fred Nobel'-himikan-inženeran da edheotajan (1833−1896) zavetoičendan mödhe. Viž arvlahjad oma sätud vl 1895 neniš sarakoiš: himii, literatur, mail'man kožund, fizik, medicin (fiziologii). Arvlahj ekonomikan tedoidusiš om alusenpandud Ročinman Riksbankal (keskuzbankal) vl 1968 i andase vspäi 1969, no se ei ole Nobelän premijaks formaližikš. Arvlahjan mail'man kožundas laureat valičese i lahjatase Norvegijan Oslo-pälidnas, pandas toižiden arvlahjoiden laureatid Ročinmas ceremonijanke Stokhol'mas.

Rahalahj, Nobelän komitetan i ceremonijan rajadused makstas Nobelän fondan rahoišpäi. Sen fondan statut om pädokument arvlahjan tondan ohjandimidenke. Vaiše eläbile personile sab oigeta premijad, mail'man kožundan arvlahj andase organizacijoile-ki. Voib ei antta premijad ku ei ole sättujid kandidatoid. Premii andase kerdan elos tobjimalaz. Voib jagada premijad kahten tedotön kesken, i lahjoitud mehiden lugu oleleb koume vai sen vähemba.

Nobelän komitet röunati nominacijoiden lugud. Mail'mas om Nobelän premijan analogoid neniš sarakoiš: matematik i informatik, geografii, muzik, čomamaht, arhitektur.

Eläb ezituz om tarbhaine sanudes premijad laureataspäi, hän pagižeb muga nimitadud «Nobelän memoriališt lekcijad», Nobelän fond publikoičeb sidä erižes tomas.

Irdkosketused

• Nobelän premijan organizacijan sait (nobelprize.org). (angl.)

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.