Aizenštadt
Aizenštadt (saks.: Eisenstadt [ˈaɪzn̩ʃtat] «raudlidn», bavarijan pagin: Eisnståd, mad'j.: Kismarton) om Avstrijan lidn valdkundan päivnouzmas. Se om Avstrijan Burgenland-federacijanman administrativine keskuz.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Avstrii |
Eläjiden lugu (2021) | 14,895 ristitud |
Pind | 42,88 km² |
Pämez' | Tomas Šteiner (kül'mku 2011—, Thomas Steiner) |
Telefonkod | +43−2682 |
Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Istorii
vajehtaEländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1118 kuti latin.: Castrum Ferreum («raudlidnuz»). Om nügüdläiženke nimenke vspäi 1373. Mad'jaran bajarišton Kanižai-rod valdoiči lidnal vspäi 1373 i sauvoi varmitadud lidnust. Aizenštadt sai torguindan oiktusid vl 1388. Lidn oli anastadud turkoil kahtišti heiden tel Venannoks vll 1529 i 1532. Mad'jaran Esterhazi-ruhtinazkodi valdoiči lidnal vspäi 1647. Vl 1648 Pühän Rimalaižen imperijan Ferdinand III-imperator kändi Aizenštadtad joudjaližeks lidnaks, avar lidnansauvomine zavodihe sil aigal. Raudte tuli lidnha vl 1897.
Aizenštadt šingotase kahesal edheotandal enamba mi 200 radajanke i penel biznesal. Gaidnan festival' i 1000 vinan festival' mändas lidnas.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase federacijanman pohjoižes, Leitha-mägiden suvipautkil i Vul'k-jogen alangištos (saks.: Wulka), 182 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Ven-pälidnhasai om 42 km pohjoižhe orhal vai 58 km avtoteidme, Mad'jaranman röunhasai om 12 km suvhe orhal.
Eläjad
vajehtaVn 2011 Avstrijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 13 101 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.
Edeline lidnan pamez' oli Andrea Fraunšil' (Andrea Fraunschiel, viluku 2007 — kül'mku 2011, eli vll 1955–2019).
Irdkosketused
vajehtaAizenštadt Vikiaitas |
Avstrijan federacijanmad da niiden administrativižed keskused | ||
Alaavstrii (Sankt Pöl'ten) | Burgenland (Aizenštadt) | Forarl'berg (Bregenc) | Karintii (Klagenfurt-am-Vörterze) | Štirii (Grac) | Zal'cburg (Zal'cburg) | Tirol' (Insbruk) | Ven | Üläavstrii (Linc) | ||