Vašington (lidn)

Vašington (anglijan kelel: Washington, D.C. [ˈwɑʃɪŋtən ˌdiː ˌsiː]) om Amerikan Ühtenzoittud Valdkundoiden pälidn. Oficialine nimi om Kolumbijan federaline ümbrik. Se om ičenaine territorii, kudamb ei mülü toižihe štatoihe.

Vašington
Washington, D.C.

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2017)	693,972 ristitud
Pind	177 km²
Pämez'	Müriel Bauzer (viluku 2015—)
Telefonkod	+1−202
Aigvö	tal'vel UTC−5, kezal UTC−4

Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Lidnan deviz om (latinan kelel): Justitia Omnibus (angl.: Justice for All, «Oigedsudind kaikiden täht»).

Lidnan nimed

Lidn sai ičeze nimen ezmäižen Ühtenzoittud Štatoiden prezidentan Džordž Vašingtonan mödhe. Vodespäi 1871 Vašington, Džordžtaun da toižed rajonad oma ühtenzoittud Kolumbijan federaližhe ümbrikho (anglijan kelel: District of Columbia, lühüdas: D.C.). Amerikalaižed tobjimalaz kuctas paginas lidnan «Di-Si»:kš vai «Vašington Di-Si»:kš, miše erištada lidnad ühtennimižes štataspäi AÜV:oiden lodehel.

Istorii

Vašingtonan augonpanendan dat om 1791 voz'.

Geografii

Vašington sijadase AÜV:oiden pohjoižpäivnouzmas, 53 kilometras Atlantižen valdmeren randištospäi. Lidnan sijaduz om Potomak-jogen pohjoižrandal, sil om röunad Virginii-štatanke suvipäivlaskmal da Merilend-štatanke kaikil toižil polilpäi. Puištod ottas lidnan videndest, saum vezid om kümnendez (18 nellikkilometrad).

Klimat om subtropine neps. Heinkun keskmäine lämuz om +26,6 C°, vilukun — +2,2 C°. Paneb sadegid 1010 mm vodes (67..101 mm kuidme).

Ristitišt

Kaikiš suremb ristitišt oli 1950-ndel vodel, 802 178 eläjad. Sid' ristitud sirdaškanziba ezilidnoihe, i vl 2010 kaikenaigaižiden eläjiden lugu oli 601 723 ristitud lidnan röunoiden südäimes. Köläidimenvuičcen migracijan taguiči ezilidnoišpäi ristitišt sureneb muupäivin ühthe millionhasai. Vl 2017 Vašingtonan lidnaglomeracijan eläjiden lugu om 6,1 millionad ristituid (kudenz' surtte AÜV:oiš).

Eläjad religijan mödhe (vl 2000): hristanuskojad — 58,1% (katolikad, baptistad), islamanuskojad — 10,6%, judaizman uskojad — 4,5%, toižiden religijoiden polestajad i religijatomad — 26,8%.

Tobmuz

Vs 2015 vilukun 2. päiväspäi Müriel Elizabet Bauzer radab 8. lidnan pämehen. Nece naine vajehti endišt Vinsent Grei-pämest.

Valdkundan koumen tobmuden oksiden ezitaikundad sijadasoiš Vašingtonas, sidä kesken AÜV:oiden prezidentan rezidencii (Vauged Pert') om, mugažo rahvahaližen znamoičendan muzejad da muštpachad. Mail'man bankan, Rahvahidenkeskeižen valütfondan, Amerikan valdkundoiden organizacijan (AVO), Amerikoidenkeskeižen bankan da Panamerikaižen tervudenorganizacijan päfaterad oma lidnas.

Transport

Avtobusad, ezilidnelektrojonused, velosipedad i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ezilidnoiš. Vodespäi 1976 metropoliten radab lidnas (angl.: Washington Metro, Metrorail, Metro, vspäi 2014 om 6 jonod, 91 stancijad, 188 km raudted). Päraudtestancii om kaikiš järedambišpäi AÜV:oiš.

Koume lendimportad om läz lidnad, kaikid niid kävutadas tazomäras:

• Rahvahidenkeskeine civiline Vašington Dalles-lendimport (IAD) sijadase 42 km päivlaskmha lidnan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid mail'man äjihe maihe, mugažo AÜV:oidme;
• Toine znamoičendal om Rahvahidenkeskeine civiline Targud Maršallan nimel nimitadud Baltimor/Vašington lendimport (BWI), se sijadase 48 km pohjoižpäivnouzmha lidnan keskusespäi. Lendimportaspäi tehtas reisid Keskuzamerikan maihe, Kanadha da Reikjavikha, no tobjimalaz AÜV:oiden lidnoihe;
• Ronal'd Reiganan nimel nimitadud (DCA) Rahvahaline Vašington-lendimport om olmas vaiše südäireisiden täht, sijadase ani lidnan röunan taga Potomak-jogen randal, 5 km suvhe lidnan keskusespäi.

Lidnan nägud

• 

  Kongressan pert' (Kapitolii)

• 

  Vašingtonan kafedraline päjumalanpert'

• 

  Džeffersonan memorial

• 

  Vauktan Pertin
  suvipol'ne oc

• 

  Pentagon

Vašingtonan monumentan panoram.

Irdkosketused

• Federaližen Kolumbii-ümbrikon tobmuden sait (dc.gov). (anglijan kelel)