Avaita pämenü


Džeksonvill (angl.: Jacksonville) om AÜV:oiden lidn Florid-štatan pohjoižpäivnouzmas. Se om Floridan kaikiš suremb i AÜV:oiden kahtenz'toštkümnenz' lidn eläjiden lugun mödhe, mülüb Floridan nelländehe surtte lidnaglomeracijha.

Džeksonvill
Jacksonville
 Lidnanznam
Seal of Jacksonville, Florida.png
 Flag
Flag of Jacksonville, Florida.svg
Valdkund Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2017) 892 062 ristitud
Pind 2 265,3 km²
Džeksonvill Jacksonville
Pämez' Lenni Karri
(heinku 2 015—)
Telefonkod +1-904
Aigvö tal'vel UTC−5 
kezal UTC−4

Südäiolend

IstoriiRedaktiruida

Timukua-indejalaižiden žilod oliba olmas niil tahoil 6 tuhad vozid tagaz. Vll 1562−1565 francijalaižed sirdanuded mehed paniba Fort Kerolain-žilod, no ispanijalaižed anastiba tahod, rikoiba äjid i paniba San Nikolas-fortad, se oli olmas 17. voz'sadan lophusai. Britanijalaižed valdoiba Floridal vll 1763−1783 i paniba Kouford-žilon alust (Uakka Pilatka seminol-indejalaižil), sid' Florid oli ispanine möst, i äjad britanižed sirdnikad tuliba Koufordha elämhä pol'saren suvižiš rajonišpäi. Vl 1821 Ispanii möi Floridad AÜV:oile.

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud amerikalaižil sirdnikoil vl 1822, se sai lidnan statusad vl 1832 nügüdläiženke nimenke valdkundan seičemenden Endrü Džekson-prezidentan (kaks' strokud, 1829−1837) oiktastuseks. 20. voz'sadan augotišes lidn oli bigikinon tehmižen keskuseks edel Gollivudan sädandad.

Džeksonvill šingotase importan meriportal (avtod, kofe, bumag), om Floridan järedaks avto- i raudtesol'meks. Bankad (sidä kesken Deutsche Bank) i finansižed rahapanendan kompanijad ratas. Kurortlidn, turizman valu oli 2,8 mln ristituid vl 2008. Koume sodameribazad om lidnas (AÜV:oiden koumanz' surtte sodamerikeskuz). Tegimišton sarakod: laivansauvomine, sauvond, zelliden i himižsubstancijoiden tehmine, soban, sömän, merikaičendan i muziksoitoiden pästand.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase Atlantižen valdmeren randpolel i langenijan sihe Sent Džons-jogen (angl.: St. Johns River) randoil, aglomeracijan keskuses, 0..60 m korktusil, 5 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ühthine pind 2265,3 km², sidä kesken kuivma 1935,87 km², vezi 329,42 km². Seičeme sildad ühtenzoittas Sent Džons-jogen randoid lidnan südäimes.

Klimat om subtropine neps. Voden keskmäine lämuz om +20,3 C°, absolütine minimum — −14 C°. Paneb sadegid 1331 mm vodes.

Džeksonvill jagase enamba mi 500 susedkundha (angl. neighborhood).

EläjadRedaktiruida

Vodel 2010 eläjiden lugu oli 821 784 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Läz 1,6 mln eläjad om ezilidnoidenke (2017).

TransportRedaktiruida

Avtobusad, kiruhavtobusad, ezilidnelektrojonused, avtomatine monorel's (angl. Jacksonville Skyway, vspäi 1989, 4 km pitte, 8 stancijad) da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline lendimport (JAX, 5,6 mln passažiroid vl 2016) sijadase 21 km pohjoižhe lidnan keskusespäi. Om penid lendimportoid penen aviacijan täht.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida



AÜV:oiden järedad lidnad
Enamba 3 mln. eläjid Los Andželes | Nju Jork
1—3 mln. eläjid Čikago | Dallas | Filadel'fii | Finiks | Hjuston | San Antonio | San Diego | San Hose
750 tuh. eläjid — 1 mln. Džeksonvill | Fort Uert | Indianapolis | Kolumbus | Ostin | San Francisko | Šarlott
Enamba 500 tuh. eläjid Al'bukerke | Baltimor | Boston | Denver | Detroit | El' Paso | Fresno | Las Vegas | Luisvill | Memfis | Miluoki | Našvill | Oklahoma Siti | Portlend | Sakramento | Sietl | Tuson | Vašington