Ostin (angl.: Austin [ˈɔːstən], britanine virkand: [ˈɒstɪn], [ˈɔːstɪn]) om AÜV:oiden suvižen Tehas-štatan pälidn. Se om štatan nellänz' i valdkundan 11nz' lidn eläjiden lugun mödhe, mugažo Trevis-ümbrikon administrativine keskuz, levigandeb lähižiden Heis- i Uil'jamson-ümbrikoiden territorijoihe.

Ostin
Austin
 Lidnanznam
Coat of arms of Austin, Texas.svg
 Flag
Flag of Austin, Texas.svg
Valdkund Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2019-07-01) 978,908 ristitud
Pind 845,66 km²
Ostin Austin
Pämez' Stiv Adler
(viluku 2015—.
Steve Adler)
Telefonkod +1-512, 737
Aigvö tal'vel UTC−6,
kezal UTC−5


Lidnan transporttekart (2014)

IstoriiRedaktiruida

Eländpunktan aluz om pandud 1830-nzil vozil kuti Vaterlu-külä (angl.: Waterloo). Voziden 1835−1836 soda Tehasan ripmatomudes lopihe satusekahas, i vl 1839 eciškanzihe sijad uden valdkundan pälidnan täht. Panihe pälidnan alust Vaterlu-külän čomas kukhikahas tahondas vn 1839 lopus. Nimitihe tehasalaižen Stiven Fuller Ostin-politikan (1793–1836) kanzannimen mödhe. Vll 1841−1845 sirtihe štatan pälidnad tagaz Hjustonha pordaigaližešti indejalaižiden londoiden tagut.

Ostin šingotase korktoiden tehnologijoiden äjiden kompanijoiden koncentracijal (sen tagut lidn sai «Olasižed kukhad»-närituznimed), farmacijan i biotehnologijoiden edheotandoil. Järedan sömtavaroiden «Whole Foods Market»-verkon päfater om saudud lidnas. Tehasan universitet baziruiše Ostinas.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase štatan keskuzpalan suvipäivnouzmas, Kolorado-jogen randoil, 88..405 m ü.m.t. korktusil. Severz'-se ratud lebujärvid padoseiniden taga om sätud lidnas reguliruimha jogen vedhut.

Klimat om subtropine neps. Voden keskmäine lämuz om +20,6 C°, absolütine minimum oleskeli −19 C°. Paneb sadegid 865 mm vodes, enamba semendkus-kezakus (109..112 mm kus) i redukus (98 mm), toižidme kuidme 47..70 mm.

EläjadRedaktiruida

Vn 2010 AÜV:oiden rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 790 390 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Lidn om Sur' Ostin-aglomeracijan keskuz (2,2 mln rist. vl 2019 11,1 tuh. km² pindal, 29. sija valdkundas), sen ristitišt ližadui kahthe kerdha vspäi 2000.

Augotižlibundan mödhe (2010): evropalaižed — 68,3% (ispanijalaižed — 19,6%), afrikalaižed — 8,1%, latinoamerikalaižed (ispanijalaižita) — 15,5%, azijalaižed — 6,3%, indejalaižed — 0,9%, valdmerimalaižed — 0,1%, segoitadud augotižlibundanke — 3,4%.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida



AÜV:oiden järedad lidnad
Enamba 3 mln. eläjid Los Andželes | Nju Jork
1—3 mln. eläjid Čikago | Dallas | Filadel'fii | Finiks | Hjuston | San Antonio | San Diego | San Hose
750 tuh. eläjid — 1 mln. Džeksonvill | Fort Uert | Indianapolis | Kolumbus | Ostin | San Francisko | Šarlott
Enamba 500 tuh. eläjid Al'bukerke | Baltimor | Boston | Denver | Detroit | El' Paso | Fresno | Las Vegas | Luisvill | Memfis | Miluoki | Našvill | Oklahoma Siti | Portlend | Sakramento | Sietl | Tuson | Vašington