Avaita pämenü


Dallas (mugažo anglijan [ˈdæləs] da ispanijan kelil, lühendused: Big D, D-town) om AÜV:oiden lidn-millioner suvižes Tehas-štatas, sen kaikiš suremb lidn ičeze ezilidnoidenke. Lidnan aglomeracii otab nelländen sijan AÜV:oiš ristitišton lugun mödhe (6,9 mln vl 2014). Dallas om konurbacijas Fort Uertanke da Arlingtonanke.

Dallas
 Lidnanznam
Seal of Dallas.svg
 Flag
Flag of Dallas.svg
Valdkund Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2018) 1 345 047 ristitud
Pind 999,3 km²
Dallas
Pämez' Maik Roulinz
(kezaku 2 011—)
Telefonkod +1-214, 469, 972, 682, 817
Aigvö tal'vel UTC−6 
kezal UTC−5

Lidn om rahaazjoiden da telekommunikacijoiden keskuz, transporttesol'm, mugažo atomenergijan tedoidusiden keskuz.

Südäiolend

IstoriiRedaktiruida

Vl 1841 Džon Nili Brajan pani lidnan alust. Dallas-žilo sai lidnan statusad vl 1871.

Vl 1963 kül'mkun 22. päiväl AÜV:oiden Džon Kennedi-prezident oli riktud tuikutimen ambundal neciš lidnas.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase tazangištol 140..170 m ü.m.t. korktusil, Triniti-jogen molembil randoil.

Klimat om subtropine neps, kezal om upar'. Sikš ku vilu il'm Kanadaspäi ainastase Dallasan rajonas lämän il'manke Meksikan lahtespäi, ka tulleipörtked oleldas paksus dai tal'vel sä oleskeleb erazvuiččikš — voib olda −15 C° vai +30 C°, ika tal'v om pehmed tobjimalaz. Vilukun keskmäine lämuz om +8 C°, heinkun da elokun — +30 C°. Paneb sadegid 955 mm vodes, kaikiš enamba — semendkus da redukus.

Dallas jagase rajonihe (angl.: area), lidnanlaptoihe (angl. neighborhood) da kundoihe (angl. community).

EläjadRedaktiruida

Vl 2016 lidnan eläjiden lugu oli 1 317 929 ristitud.

IžanduzRedaktiruida

Suren Dallasan kogosüdäiprodukt om 448 bln US$ (vl 2013, kudenz' sija valdkundas).

Vl 1958 Džek Kilbi tegi melel mikrosheman Dallasas.

Texas Instruments, 7-Eleven da Pizza Hut mail'man kompanijoiden päfaterad sijadasoiš lidnas, ExxonMobil — päivlaskmaižes Irving-ezilidnas.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida