Dallas

Dallas (mugažo anglijan [ˈdæləs] da ispanijan kelil, lühendused: Big D, D-town) om AÜV:oiden lidn-millioner suvižes Tehas-štatas, sen kaikiš suremb lidn ičeze ezilidnoidenke, Dallas-ümbrikon (2353,1 km²) administrativine keskuz. Om konurbacijas Fort Uert- i Arlington-lidnoidenke.

Dallas

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2020)	1,304,379 ristitud
Pind	999,2 km²
Pämez'	Erik Džonson (kezaku 2019—, Eric Johnson)
Telefonkod	+1−214, 469, 972, 682, 817
Aigvö	tal'vel UTC−6, kezal UTC−5

Dallas- i Fort Uert-lidnoiden kart (2023)

Lidn om rahaazjoiden da telekommunikacijoiden keskuz, transporttesol'm, mugažo atomenergijan tedoidusiden keskuz.

Istorii

Vl 1841 Džon Nili Brajan pani lidnan alust. Dallas-žilo sai lidnan statusad vl 1871.

Vl 1958 Džek Kilbi tegi melel mikrosheman Dallasas. Vl 1963 kül'mkun 22. päiväl AÜV:oiden Džon Kennedi-prezident oli riktud tuikutimen ambundal neciš lidnas.

Texas Instruments, 7-Eleven da Pizza Hut mail'man kompanijoiden päfaterad sijadasoiš lidnas, ExxonMobil — päivlaskmaižes Irving-ezilidnas. Suren Dallasan kogosüdäiprodukt om 448 bln US$ (vl 2013, kudenz' sija valdkundas).

Geografijan andmused

Lidn sijadase štatan pohjoižpäivnouzmas, tazangištol, Triniti-jogen molembil randoil, 130 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Dallasan ühthine pind om 999,2 km², sidä kesken kuivma 879,56 km², vezi otab 113,6 nellikkilometrad.

Klimat om subtropine neps, kezal om upar'. Sikš ku vilu il'm Kanadaspäi ainastase Dallasan rajonas lämän il'manke Meksikan lahtespäi, ka tulleipörtked oleldas paksus dai tal'vel sä oleskeleb erazvuiččikš — voib olda −15 C° vai +30 C°, ika tal'v om pehmed tobjimalaz. Voden keskmäine lämuz om +20 C°, kezakun-sügüz'kun +26,7..+30,7 C°, tal'vkun-uhokun +8,8..+11,1 C°. Ekstremumad oma −19 C° (viluku) i +44 C° (kezaku-eloku). Kezaaigan minimum om +12 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +35 C° (uhoku). Ei olele haloid semendkus i sügüz'kus. Paneb sadegid 999 mm vodes, enamba semendkus (116 mm) i redukus (122 mm), vähemba heinkus-elokus (59..65 mm kus) i vilukus (66 mm). Läz ei olele lunt. Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 60..70 % röunoiš voden aigan.

Tobmuz

Dallas-lidnan valičendtarhoiden kart (2015)

Dallas jagase rajonikš (angl.: area), lidnanlaptoikš (neighborhood) da kundoikš (community).

Edeline lidnan pämez' (mer) om Maik Roulinz (Mike Rawlings, kezaku 2011 — kezaku 2019).

Eläjad

Vl 2016 lidnan eläjiden lugu oli 1 317 929 ristitud, vl 2018 — 1 345 047 ristitud, se ristitišt oli kaikiš suremb. Lidnan aglomeracii otab nelländen sijan AÜV:oiš ristitišton lugun mödhe (7,6 mln vl 2020, 6,9 mln vl 2014).

Augotižlibundan mödhe (2020): latinoamerikalaižed i ispanijalaižed — 42,3 %, evropalaižed (ispanijalaižita) — 28,1 %, afrikalaižed — 22,9 %, azijalaižed — 3,7 %, indejalaižed — 0,3 %, segoitadud augotižlibundanke — 1,4 %.

Religijan mödhe (2020): hristanuskojad — 77 % (protestantad 50 %, katolikad 24 %, toižed hristanuskondan polenpidajad 3 %), judaistad — 1 %, islamanuskojad — 1 %, toižed uskojad — 2 %, religijatomad — 19 %.

Severz'-se üläopendusen aluzkundoid ratas Dallasas i sen ezilidnoiš, niiden kesken protestantizman järedad privatižed religiozižed universitetad (Dallasan baptizman, Suvine metodizman, Suvipäivlaskmaine Ülähaižen assamblejan). Znamasine om valdkundaline Tehasan universitet Dallasas (alusenpanend 1961, 30,8 tuh. üläopenikoid vl 2023), siš om enamba mi 140 openduzprogramad seičemes školas (fakul'tetas), 50 tedoiduzkeskust i institutad.

Transport

Avtobusad, kebn metro vspäi 1996 (angl.: DART Light Rail, vl 2023 om nell' jonod, 65 stancijad, 150 km raudted) i sidodud sihe lidnelektrojonusen jono (10 stancijad, 56 km raudted) oma kundaližeks transportaks lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline Dallas / Fort Uert-lendimport (DFW / KDFW, 73,3 mln passažiroid vl 2022, 1 mln tonnoid jüguid vl 2021) sijadase 25 km lodeheze lidnan keskuzpalaspäi. Se om štatan i erasti mail'man (oz., vl 2021) kaikiš suremb lendimport.

Irdkosketused

• Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine portal (dallascityhall.com). (angl.)