San Francisko (angl.: San Francisco [ˌsæn frənˈsɪskoʊ], «pühä Francisk» ispanijaks) om AÜV:oiden lidn Kalifornii-štatan lodehes. Se om Kalifornijan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, mülüb vižmillionižhe lidnaglomeracijha San Hose- i Oklend-lidnoidenke.

San Francisko
San Francisco
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2020) 873,965 ristitud
Pind 600,59 km²
San Francisko San Francisco
Pämez' London Brid
(heinku 2018—,
London Breed)
Telefonkod +1−415, +1−628
Aigvö tal'vel UTC−8,
kezal UTC−7


Lidnan kart ezilidnoidenke (2010)

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud ispanijalaižil vl 1766 kuti Jerba Buen-lidnut (isp.: Yerba Buena), lidnuz i ph. Franciskan missii. Vl 1848 Kalifornijan kuldsäruläžund zavodihe i udesnimitihe lidnad nügüdläižikš. Se šingotaškanzihe teravas raudten sauvondan jäl'ghe i oli Kalifornijan kaikiš surembaks vhesai 1920, konz Los Andželes ezišti.

Vn 1906 18. päiväl sulakud luja manrehkaiduz (7,7 magnitudanke) mureni lidnan nell' videndest, se eli lämoipaloiš läbi i oli udessündutadud teravas.

San Francisko šingotase finansižil edheotandoil i turizmal, toižel holitišiden sferal (openduz, tervhudenkaičend, torguind, valdkundaližed holitišed), korktoiden tehnologijoiden kompanijoil (programiruindan äiluguižed edheotandad, medicinižed tedoidused, biotehnologii), sömtegimištol (olud, šokolad, paštatez), sumkoiden tehmižel (Timbuk2).

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase Tünen valdmeren ühtennimižen lahten randal, 0..285 m korktusil, 16 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ühthine pind 600,59 km², sidä kesken kuivma 121,48 km², vezi 479,11 km².

Klimat om ven valdmeren, Keskmeren pirdoidenke. Voden keskmäine lämuz om +14,3 C°, kezakus-redukus +15,4..+17,2 C°, tal'vkun-uhokun +11,2..+12,3 C°. Ekstremumad oma −3 C° (tal'vku) i +41 C° (sügüz'ku). Kezaaigan minimum om +8 C° (kezaku-sügüz'ku), tal'vaigan maksimum om +27 C° (uhoku). Paneb sadegid 581 mm vodes, enamba tal'vkus-uhokus (111..121 mm kus), kuiv sezon oleskeleb kezakus-sügüz'kus (10 mm pordos). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..80 % röunoiš voden aigan. Sumeged kezal oma paksud vilun merijoksmusen tagut.

Eläjad

vajehta

Vodel 2014 lidnan eläjiden lugu oli 852 469 ristitud, vl 2017 — 884 363 ristitud, se ristitišt oli kaikiš suremb.

Augotižlibundan mödhe (2020): evropalaižed — 39,1 % (ispanijalaižita), azijalaižed — 33,7 %, latinoamerikalaižed i ispanijalaižed — 15,6 %, afroamerikalaižed — 5,1 %, valdmerimalaižed — 0,3 %, indejalaižed — 0,2 %, segoitadud augotižlibundanke — 5,2 %, toiženke augotižlibundanke — 0,8 %.

Transport

vajehta

Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, ehtatimed da BART-metropoliten oma kundaližeks transportaks lidnas. Kuldaine Verai-avtotesild om lidnan mel'heižtahoks, ühtenzoitab San Franciskon lahten randoid lidnan pohjoižes.

Rahvahidenkeskeine civiline San Francisko-lendimport[1] (SFO / KSFO, 57,5 mln passažiroid vl 2019) om saudud lahten ratud randal 21 km suvhe lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Evropan, Azijan i Amerikan maihe, mugažo AÜV:oidme. Regionan kaks' tošt rahvahidenkeskešt lendimportad sijadasoiš läz Oklendad (OAK, 32 km päivnouzmha) i San Hosed (SJC, 70 km suvipäivnouzmha).

Homaičendad

vajehta
  1. Rahvahidenkeskeižen San Francisko-lendimportan sait (flysfo.com). (angl.)

Irdkosketused

vajehta



AÜV:oiden järedad lidnad
Enamba 3 mln. eläjid Los Andželes | Nju Jork
1—3 mln. eläjid Čikago | Dallas | Filadel'fii | Finiks | Hjuston | San Antonio | San Diego | San Hose
750 tuh. eläjid — 1 mln. Džeksonvill | Fort Uert | Indianapolis | Kolumbus | Ostin | San Francisko | Šarlott
Enamba 500 tuh. eläjid Al'bukerke | Baltimor | Boston | Denver | Detroit | El' Paso | Fresno | Las Vegas | Luisvill | Memfis | Miluoki | Našvill | Oklahoma Siti | Portlend | Sakramento | Sietl | Tuson | Vašington