Kašir (ven.: Каши́ра) om Venäman lidn Moskvan agjan suves. Se om Kaširan lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2015 redukud — rajonan).

Kašir
Кашира
 Lidnanznam
Coat of Arms of Kashira (Moscow oblast) (1998).png
 Flag
Flag of Kashira (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 47 392 ristitud
Pind 26,35 km²
Kašir Кашира
Telefonkod +7-49 669-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

IstoriiRedaktiruida

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1356 Ivan Kalita-ruhtinasen Ivan II-poigan kirjeižes kuti zavetoittud hänen Dmitrii-poigale žilo Košir-nimitusenke (ven.: Кошира). Lidn zavodihe Okan hural randal eziauguižešti, Kaširk-jogen lanktendanno Okanjogehe, nimitihe jogen mödhe ezimeletaden. Oli lidnaks, puine lidnuz oli saudud vl 1531. Nügüd'aigan pened Gorodišče- i Vanh Kašir-žilod oma olmas sen sijal.

Edeližel sijal Kašir alištui vihanikoiden äiluguižile londoile, sen tagut vl 1619 zavottihe ut lidnad Okan taga, jogen oiktal randal, nügüdläižes sijas. Se sai makundan lidnan statusad vl 1777, šingotihe torguindal. Vl 1900 saudihe raudted läz lidnad. Toižen mail'man sodan aigan lidn ei olend okkupiruidud, no alištui bombardiruindale vn 1941 lopus. Vl 1963 ühtištuihe Kaširad Novokaširsk-lidnanke. Ožerel'je-lidn om mülütadud Kaširha vn 2015 kül'mkus.

Kašir šingotase Kaširan GRES:al (elektruz i lämuzenergii), sömtegimištol (čipsad, makaronad, leibän edheotand, jauhtegim), laivansauvomižel tegimel, maižanduzmašinoiden tegimel, valamižtegimel (alüminijaspäi i kaugedraudaspäi), gidromehanižel tegimel, sauvondmaterialiden pästandal (metalližed konstrukcijad elektrostancijoiden täht, savič), mugažo meblin, gofrokartonpakuitesen i pölusiden-sijakatusiden tehmine radab lidnas.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase lidnümbrikon pohjoižröunanno, Okan oiktal randal, 190 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Tulan agjan röunhasai om 10 km suvipäivlaskmha orhal. Matkad Moskvhasai om 100 km lodeheze-pohjoižhe. Lähembaine lidn om Stupino ani lodeheze, Okanjogen taga.

Kašir-raudtestancii (passažiroiden täht) radab lidnan pohjoižröunal ühtes kilometras Okaspäi vspäi 1900 «Moskv (Pavelecan päraudtestancii) — Mihailov»-keskustal. Toine Ožerel'je-stancii om ühtennimižen suvižen mikrorajonan keskuses, Tesn-stancii (ven.: Тесна) om niiden keskes. Raudtesol'm radab Ožerel'je-mikrorajonanno, toine sarak ühtenzoitab Novomoskovskanke. «Don»-avtote (M4-trass) mäneb 5 km suvipäivlaskmha Kaširan päpalaspäi, «Kaspii»-avtote (R22-trass) mäneb 5 km suvipäivlaskmha Ožerel'je-mikrorajonaspäi i ühtištub «Don»-avtotenke.

EläjadRedaktiruida

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 17 419 eläjad, vl 1959 — 22 121 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 41 870 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) kaks' koumandest. Kaikiš suremb ristitišt oli 44 200 eläjad vl 1992 (Ožerel'jeta) i 49 638 eläjad vl 2016.

Rahvahad (2010): venälaižed — 95,7%, ukrainalaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 3,3%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma «Moskovii»-profkolledžan Kaširan kaks' filialad[1] i Ožrel'jen raudtekolledž.[2]

GalereiRedaktiruida

HomaičendadRedaktiruida

  1. Kaširan filialan lehtpoled «Moskovii»-profkolledžan колледжмосковия.рф-saital. (ven.)
  2. Ožrel'jen raudtekolledžan sait (ojerelie.pgups.ru). (ven.)

IrdkosketusedRedaktiruida



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk