Luhovici (vai Luhovicad, ven.: Лухови́цы) om Venäman lidn Moskvan agjan suvipäivnouzmas. Se om Luhovicin lidnümbrikon (edel vn 2017 vilukud — rajonan) administrativižeks keskuseks da palaks.

Luhovici
Луховицы
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020) 30,443 ristitud
Pind 16,1 km²
Luhovici Луховицы
Telefonkod +7−49 663-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1567 kuti Gluhoviči-žilut (ven.: сельцо Глуховичи). Nimituz kändihe nügüdläižikš 1920-nzil vozil. Šingotaškanzihe Suren sodan jäl'ghe udel MiG-tegimel i sen produkcijan kodvindlendimportal. Luhovici-radnikžilo sai lidnan statusad vn 1957 20. päiväl kezakud.

Luhovici šingotase lendimiden tegimel, mašinansauvomižen toižil edheotandoil (varapalad vedimiden dizel'likutimile), sömtegimištol (maidtegim, jauhtegim, «Mars»-kompanijan edheotand), steriližen medicinižen kaluišton kahtel tegimel, mugažo omblendfabrik i gofrokartonan tegim («Stora Enso») ratas lidnas.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon päivlaskmas, Mustjogen (ven.: Чёрная lidnan pohjoižes, lankteb Voblihe huralpäi pohjoižpäivnouzmha lidnaspäi) i Vobl'-jogen (ven. Во́бля 29 km pitte, jokseb lidnan suvipalas, Okan oiged ližajogi) randoil, 125 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai om 135 km lodeheze orhal i kaikil teil. Lähembaine lidn om Kolomn 22 km lodeheze orhal i kaikil teil.

Luhovici-raudtestancii radab lidnan pohjoižröunal vspäi 1864 «Moskv — Räzan'»-keskustal. Raudtesarak Zaraisk-lidnannoks om Luhovicin päivlaskmaižeks röunaks. «Ural»-avtote (M5-trass) läbitab lidnan pohjoižpalad.

Eläjad

vajehta

Vl 1939 žilon ristitišt oli 1855 eläjad, vl 1959 lidnan — 12 656 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 29 850 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) pol'. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 31..33 tuhad eläjid vll 1989−2009 (33 300 rist. vl 1992).

Rahvahad (2010): venälaižed — 95,6 %, ukrainalaižed — 1,4 %, toižed rahvahad — 3,0 %.

Ortodoksižen hristanuskondan seičeme pühäpertid[1] oma saudud lidnas: viž jumalanpertid, kodijumalanpert' i časoun'.

Lapsiden opendusen aluzkundad oma severz'-se päivkodid, koume keskškolad (nomer 1, 2, 9), licei, gimnazii (nomer 10), lapsiden da norišton sädamižen šingotesen keskuz, lapsiden da norišton sportškol (sidä kesken motovoibištelendad). Luhovicin aviatehnikum[2] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Luhovicin pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Luhovicin aviatehnikuman sait (luat.ru). (ven.) (angl.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk