Rošal' (ven.: Роша́ль) om Venäman lidn Moskvan agjan päivnouzmas. Mülüb Šaturan lidnümbrikho vn 2020 semendkun 11. päiväspäi, sen penemb lidn kahtespäi.

Rošal'
Рошаль
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2024) 20,875 ristitud
Pind 35 km²
Rošal' Рошаль
Telefonkod +7−49 645-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud vl 1914 kuti Krestov Brod-žilo (ven.: посёлок Крестов Брод) udenno porhantegimenno. Udesnimitihe nügüdläižikš vn 1917 lopus vai vl 1918 Semön Rošal'-revolücioneran (1896−1917) kanzannimen mödhe. Kätihe radnikžiloks vn 1928 semendkus. Anttihe lidnan statusad vn 1940 7. päiväl redukud. Ühtištadihe porhantegint plastmassan tegimenke vl 1957, nimitihe himižeks kombinataks vl 1963. Vll 2004−2020 lidn oli erižeks lidnümbrikoks.

Rošal' šingotase kahtel himižel tegimel (tegesed ftoroplastaspäi, plastifikatorad), sauvondmujuiden tegimel i medicinižen etilspirtan edheotandal.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon pohjoižpäivnouzmas, Voimeg-jogen randal (ven.: Во́ймега 27 km pitte, Kläz'man oigedpol'ne bassein), 115 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ratud Jubileinoje-järv (0,12 km²) om lidnan suvipäivlaskmas enččen letekar'jeran sijas. Järed ratud järv (läz 50 km²) zavodiše koumes kilometras pohjoižhe lidnaspäi turbhankaivandusiden sijas.

Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 145 km päivlaskmha. Lähembaine lidn om lidnümbrikon Šatur-keskuz 21 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha.

Mahusen kül'mdandan kaikiš lujemb süvüz oli 127 sm vn 1979 vilukus.

Kaks'kümnekilometrine raudtesarak tuleb lidnha Čerusti-radnikžilospäi, se radab vaiše jüguiden täht. Lähembaine avtotedme passažirraudtestancii radab Čerusti-žilos «Moskv (Kazanin päraudtestancii) — Murom»-keskustal.

Eläjad

vajehta

Vl 1939 žilon ristitišt oli 18 620 eläjad, vl 1959 lidnan — 21 819 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 21 272 ristutud, nügüdläižen lidnümbrikon kaks' ühesandest, vn 2021 — 21 401 ristitud. Kaik 20 590 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 23..25 tuhad eläjid vll 1967−1992 (25 271 rist. vl 1970 i 25 256 rist. vl 1979).

Rahvahad (2010): venälaižed — 94,8 %, totarlaižed — 1,8 %, toižed rahvahad — 3,4 %.

Ortodoksižen hristanuskondan Jumalanmaman «Kaikiden gorähižiden ihastuz»-jumalaižen pühäpert'[1] (vspäi 2000) i islaman loičendpert' oma avaitud lidnas.

Lapsiden opendusen aluzkundad oma kuz' päivkodid (nomer 1, 5, 7, 8, 10, 11), kaks' keskškolad (nomer 2 i 6), licei V.V. Gusevan nimed, škol openikoiden täht tervhuden röunatud voimusidenke, lapsiden sädamižen Garmonija-keskuz, lapsiden da norišton sportškol. Šaturan energetižen tehnikuman strukturine Rošalin alajaguz (edel vn 2023 sügüz'kud Rošalin tehnikum) i Openduzmetodine keskuz oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Rošalin jumalanpert' sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk