Rošal' (lidn)


Rošal' (ven.: Роша́ль) om Venäman lidn Moskvan agjan päivnouzmas. Mülüb Šaturan lidnümbrikho vn 2020 semendkun 11. päiväspäi, sen kahtenz' surtte lidn kahtespäi.

Rošal'
Рошаль
 Lidnanznam
Coat of Arms of Roshal (Moscow oblast).png
 Flag
Flag of Roshal (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 20,022 ristitud
Pind 35 km²
Rošal' Рошаль
Telefonkod +7−49 645-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

IstoriiRedigeeri

Eländpunktan aluz om pandud vl 1914 kuti Krestov Brod-žilo (ven.: посёлок Крестов Брод) udenno porhantegimenno. Udesnimitihe nügüdläižikš vn 1917 lopus vai vl 1918 Semön Rošal'-revolücioneran (1896−1917) kanzannimen mödhe. Kätihe radnikžiloks vn 1928 semendkus. Anttihe lidnan statusad vn 1940 7. päiväl redukud. Ühtištuihe porhantegint plastmassan tegimenke vl 1957, nimitihe himižeks kombinataks vl 1963. Vll 2004−2020 lidn oli erižeks lidnümbrikoks.

Rošal' šingotase kahtel himižel tegimel (tegesed ftoroplastaspäi, plastifikatorad), sauvondmujuiden tegimel i medicinižen etilspirtan edheotandal.

Geografijan andmusedRedigeeri

Lidn sijadase lidnümbrikon pohjoižpäivnouzmas, Voimeg-jogen randal (ven.: Воймега 27 km pitte, Kläz'man oigedpol'ne bassein), 115 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ratud Jubileinoje-järv (0,12 km²) om lidnan suvipäivlaskmas enččen letekar'jeran sijas. Järed ratud järv (läz 50 km²) zavodiše 3 km pohjoižhe lidnaspäi turbhankaivandusiden sijas. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 145 km päivlaskmha. Lähembaine lidn om lidnümbrikon Šatur-keskuz 21 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha.

Kaks'kümnekilometrine raudtesarak tuleb lidnha Čerusti-radnikžilospäi, se radab vaiše jüguiden täht. Lähembaine avtotedme passažirraudtestancii radab Čerusti-žilos «Moskv (Kazanin päraudtestancii) — Murom»-keskustal.

EläjadRedigeeri

Vl 1939 žilon ristitišt oli 18 620 eläjad, vl 1959 lidnan — 21 819 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 21 272 ristutud, nügüdläižen lidnümbrikon kaks' ühesandest. Kaikiš suremb ristitišt oli 23..25 tuhad eläjid vll 1967−1992 (25 271 rist. vl 1970 i 25 256 rist. vl 1979). Ortodoksižen hristanuskondan Jumalanmaman «Kaikiden gorähižiden ihastuz»-jumalaižen pühäpert'[1] (vspäi 2000) i islaman loičendpert' oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 94,8%, totarlaižed — 1,8%, toižed rahvahad — 3,4%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Rošalin tehnikum.[2]

GalereiRedigeeri

HomaičendadRedigeeri

  1. Rošalin jumalanpert' sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Rošalin tehnikuman sait (roshteh.ru). (ven.)

IrdkosketusedRedigeeri



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk