Rošal' (lidn)
Rošal' (ven.: Роша́ль) om Venäman lidn Moskvan agjan päivnouzmas. Mülüb Šaturan lidnümbrikho vn 2020 semendkun 11. päiväspäi, sen kahtenz' surtte lidn kahtespäi.
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2020-01-01) | 20,022 ristitud |
| Pind | 35 km² |
| |
| Telefonkod | +7−49 645-x-xx-xx |
| Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
| Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii vajehta
Eländpunktan aluz om pandud vl 1914 kuti Krestov Brod-žilo (ven.: посёлок Крестов Брод) udenno porhantegimenno. Udesnimitihe nügüdläižikš vn 1917 lopus vai vl 1918 Semön Rošal'-revolücioneran (1896−1917) kanzannimen mödhe. Kätihe radnikžiloks vn 1928 semendkus. Anttihe lidnan statusad vn 1940 7. päiväl redukud. Ühtištuihe porhantegint plastmassan tegimenke vl 1957, nimitihe himižeks kombinataks vl 1963. Vll 2004−2020 lidn oli erižeks lidnümbrikoks.
Rošal' šingotase kahtel himižel tegimel (tegesed ftoroplastaspäi, plastifikatorad), sauvondmujuiden tegimel i medicinižen etilspirtan edheotandal.
Geografijan andmused vajehta
Lidn sijadase lidnümbrikon pohjoižpäivnouzmas, Voimeg-jogen randal (ven.: Воймега 27 km pitte, Kläz'man oigedpol'ne bassein), 115 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ratud Jubileinoje-järv (0,12 km²) om lidnan suvipäivlaskmas enččen letekar'jeran sijas. Järed ratud järv (läz 50 km²) zavodiše 3 km pohjoižhe lidnaspäi turbhankaivandusiden sijas. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 145 km päivlaskmha. Lähembaine lidn om lidnümbrikon Šatur-keskuz 21 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha.
Kaks'kümnekilometrine raudtesarak tuleb lidnha Čerusti-radnikžilospäi, se radab vaiše jüguiden täht. Lähembaine avtotedme passažirraudtestancii radab Čerusti-žilos «Moskv (Kazanin päraudtestancii) — Murom»-keskustal.
Eläjad vajehta
Vl 1939 žilon ristitišt oli 18 620 eläjad, vl 1959 lidnan — 21 819 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 21 272 ristutud, nügüdläižen lidnümbrikon kaks' ühesandest. Kaikiš suremb ristitišt oli 23..25 tuhad eläjid vll 1967−1992 (25 271 rist. vl 1970 i 25 256 rist. vl 1979). Ortodoksižen hristanuskondan Jumalanmaman «Kaikiden gorähižiden ihastuz»-jumalaižen pühäpert'[1] (vspäi 2000) i islaman loičendpert' oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): venälaižed — 94,8%, totarlaižed — 1,8%, toižed rahvahad — 3,4%.
Professionaližen opendusen aluzkund om Rošalin tehnikum.[2]
Galerei vajehta
-
Enččen lidnümbrikon administracijan sauvuz vl 2009 -
Naindan registracijan pert' -
Sportkul'turkeskuz
(2009) -
Avtobusstancii vl 2006
.jpg)
Homaičendad vajehta
Irdkosketused vajehta
- Lidnümbrikon oficialine sait (shatura.ru). (ven.)
- Lidnan informacine sait (enččen lidnümbrikon tobmuden, roshaladm.ru). (ven.)
| Rošal' (lidn) Vikiaitas |
| Moskvan agjan lidnad | ||
| Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||