Rošal' (lidn)
Rošal' (ven.: Роша́ль) om Venäman lidn Moskvan agjan päivnouzmas. Mülüb Šaturan lidnümbrikho vn 2020 semendkun 11. päiväspäi, sen penemb lidn kahtespäi.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2024) | 20,875 ristitud |
Pind | 35 km² |
Telefonkod | +7−49 645-x-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii
vajehtaEländpunktan aluz om pandud vl 1914 kuti Krestov Brod-žilo (ven.: посёлок Крестов Брод) udenno porhantegimenno. Udesnimitihe nügüdläižikš vn 1917 lopus vai vl 1918 Semön Rošal'-revolücioneran (1896−1917) kanzannimen mödhe. Kätihe radnikžiloks vn 1928 semendkus. Anttihe lidnan statusad vn 1940 7. päiväl redukud. Ühtištadihe porhantegint plastmassan tegimenke vl 1957, nimitihe himižeks kombinataks vl 1963. Vll 2004−2020 lidn oli erižeks lidnümbrikoks.
Rošal' šingotase kahtel himižel tegimel (tegesed ftoroplastaspäi, plastifikatorad), sauvondmujuiden tegimel i medicinižen etilspirtan edheotandal.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase lidnümbrikon pohjoižpäivnouzmas, Voimeg-jogen randal (ven.: Во́ймега 27 km pitte, Kläz'man oigedpol'ne bassein), 115 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ratud Jubileinoje-järv (0,12 km²) om lidnan suvipäivlaskmas enččen letekar'jeran sijas. Järed ratud järv (läz 50 km²) zavodiše koumes kilometras pohjoižhe lidnaspäi turbhankaivandusiden sijas.
Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 145 km päivlaskmha. Lähembaine lidn om lidnümbrikon Šatur-keskuz 21 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha.
Mahusen kül'mdandan kaikiš lujemb süvüz oli 127 sm vn 1979 vilukus.
Kaks'kümnekilometrine raudtesarak tuleb lidnha Čerusti-radnikžilospäi, se radab vaiše jüguiden täht. Lähembaine avtotedme passažirraudtestancii radab Čerusti-žilos «Moskv (Kazanin päraudtestancii) — Murom»-keskustal.
Eläjad
vajehtaVl 1939 žilon ristitišt oli 18 620 eläjad, vl 1959 lidnan — 21 819 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 21 272 ristutud, nügüdläižen lidnümbrikon kaks' ühesandest, vn 2021 — 21 401 ristitud. Kaik 20 590 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 23..25 tuhad eläjid vll 1967−1992 (25 271 rist. vl 1970 i 25 256 rist. vl 1979).
Rahvahad (2010): venälaižed — 94,8 %, totarlaižed — 1,8 %, toižed rahvahad — 3,4 %.
Ortodoksižen hristanuskondan Jumalanmaman «Kaikiden gorähižiden ihastuz»-jumalaižen pühäpert'[1] (vspäi 2000) i islaman loičendpert' oma avaitud lidnas.
Lapsiden opendusen aluzkundad oma kuz' päivkodid (nomer 1, 5, 7, 8, 10, 11), kaks' keskškolad (nomer 2 i 6), licei V.V. Gusevan nimed, škol openikoiden täht tervhuden röunatud voimusidenke, lapsiden sädamižen Garmonija-keskuz, lapsiden da norišton sportškol. Šaturan energetižen tehnikuman strukturine Rošalin alajaguz (edel vn 2023 sügüz'kud Rošalin tehnikum) i Openduzmetodine keskuz oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.
Galerei
vajehta-
Enččen lidnümbrikon administracijan sauvuz vl 2009
-
Naindan registracijan pert', vn 2009 nägu
-
Sportkul'turkeskuz (2009)
-
Avtobusstancii vl 2006
Homaičendad
vajehtaIrdkosketused
vajehtaRošal' (lidn) Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||